Nadškof Šuštar in celotna Cerkev na Slovenskem sta odločilno zaznamovala slovenski in tudi evropski prostor tako na verskem področju kot tudi na kulturnem, družbenem področju in odločilno prispevala k slovenski osamosvojitvi leta 1991.
Vedno bolj me motijo tri stvari: razraščanje sovraštva, laž in prostaštvo med politiki. Pogrešam pa hvaležnost, ki je tipično človeška lastnost, saj je živali ne premorejo. Prepričan sem, da to ne moti samo mene, ampak večino Slovencev. Sovraštvo, laž in prostaštvo ob odsotnosti hvaležnosti so namreč rakasta rana naroda.
Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«
Enotnost, ki spoštuje različnost, potrebujemo tudi danes. Je pogoj oblikovanja poti do skupnih ciljev. Naš zgled in vodilo za prihodnja ravnanja je lahko samo množična podpora osamosvojitvi in enotnost politične elite v času plebiscita, ki … Beri dalje
V zadnjih dneh preteklega leta je bilo večkrat izrečeno in zapisano, da moramo leto 2020 preprosto pozabiti. Navkljub težkim stvarem, ki so prizadele ves svet, s tem pa tudi našo skupnost, pa je res ravno … Beri dalje
Praznujemo trideset let od čudovitega dejanja – plebiscit o samostojnosti. Imamo samostojno državo, ni se pa nam uspelo osamosvojiti iz objema mogočne partije, ki je imela (in še ima) mogočen vpliv nad nami, tako kot posestniški starši nad svojimi otroki.
Slovenija prehaja, tudi zaradi žrtev in molitev naših prednikov, v odločilno fazo svoje samostojnosti. Sedanja vlada različnih strank, ki se borijo za nacionalno preživetje, ni le splet naključnih okoliščin, pač pa je izraz narodove volje po samoodločbi, samostojnosti in preživetju, ki smo jo izrazili na plebiscitu pred tridesetimi leti.
Pred tridesetimi leti se nam je zgodila samostojna domovina Slovenija. »Mati, Domovina, Bog.« Cankarjev enakostranični, ljubezenski trikotnik. Znotraj njega si je gasil žejo duše, srca, duha in razuma. Ko bi Slovenci mogli vsaj malo začutiti sveto veličino tega dejstva! Verjetno bi vsak dan jokali od sreče in hvaležnosti za samostojno domovino Slovenijo. Zanjo bi veliko več molili.
Trideset let po osamosvojitvenem plebiscitu nam vsiljujejo plebiscit za Karla Erjavca, že od/po/slovljenem politiku, ki hoče biti predsednik vlade s štirimi poslanci svoje stranke, na parlamentarnih volitvah pa je dobil blizu štiristo glasov. Moč demokratične legitimacije izzivalca ni pomembna, ključno je vreči Janšo.
V molitvi se bomo povezali in skupaj prosili za naš narod in domovino ter se tako na najlepši možni način spomnili plebiscita za samostojno Slovenijo.
V Poljčah je bila 10. novembra 1990, na dan, ko smo izglasovali, da Skupščina RS razpiše plebiscit, imenovana tudi tričlanska komisija, ki smo jo sestavljali Spomenka Hribar, dr. France Zagožen in Franci Feltrin, z edino nalogo, da za razpis plebiscita pridobi tudi vse leve, opozicijske stranke.
Franci Feltrin ni imel možnosti, da bi na snemanju kaj več povedal o posvetu; niti tistega, kar je zanj bilo in je še vedno bistveno: da sta takratni sekretar za obrambo Janeza Janša in sekretar … Beri dalje
Sto let je poteklo, odkar je po razpadu Avstro-Ogrske 10. oktobra 1920 koroški plebiscit, ki ga je odredila mirovna konferenca v Parizu, odločil, da se južna Koroška priključi novonastali Avstriji. Celovška kotlina je bila razdeljena … Beri dalje
Minuli teden smo lahko prisluhnili pogovoru, ki sta ga imela Rosvita Pesek in njen gost Milan Kučan, od katerega ni bilo mogoče pričakovati podobne dramatičnosti kot v filmu Frost/Nixon, saj Kučan pač ni bil človek … Beri dalje
Pravzaprav vsi avtorji za neuspeh plebiscita krivijo v prvi vrsti nesložnost Slovencev, preslabotno narodno zavest in napačno vzgojo v družinah. Potem ko se temu pridružijo še sovraštvo sosednjega naroda, nasilje, podkupovanje in predsodki ljudi, ki so postavljeni, da pomagajo določiti mejo, je zadeva obsojena na propad.
Človekove pravice so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Dajejo podlago za etično utemeljevanje slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj v minulem stoletju. Pravica narodov do samoodločbe je namreč danes splošno sprejeta človekova pravica. Najprej naj ugotovim, … Beri dalje
Totalitarizmi so zaznamovali 20. stoletje, s slovenskimi osamosvojitvenimi prizadevanji vred. Požig Narodnega doma v Trstu simbolizira, kako smo Slovenci postali ena prvih žrtev tedaj porajajočega se fašizma. Bazoviški junaki pričajo, da smo se med prvimi v Evropi znali temu totalitarnemu zlu upreti.
Danes lahko samo ugotavljamo, kaj vse smo Slovenci zamudili, kaj vse izgubili, kaj smo po letu 1945 na račun namesto tega dobili – osovraženi režim, ki danes spet dobiva krila. Z ustanovitvijo takratne velike Slovenije bi se otresli nemške nadvlade, ker pa se to ni zgodilo, pa smo dobili srbski jarem, kar je bila to velika zgodovinska napaka.
Ehrlichov duh se je kljub prezgodnji smrti ohranjal v zdomski Sloveniji in ni slučaj, da se je njegov najtesnejši učenec in sodelavec Ciril Žebot srečal s Stanetom Kavčičem. Še bolj pomembno pa je, da so Ehrlichove ideje neminljive Slovenije živele v zdomstvu in jih je Demos s Pučnikom posvojil, kar lahko potrdijo njegovi voditelji ter uspel zanje prepričati tudi opozicijo, da je sodelovala na poti k samostojni Sloveniji.
Na to dejanje smo lahko vsi ponosni, tudi takratni politični nasprotniki. Saj je bila koalicija DEMOS edina sposobna razumeti znamenja časa, da je naredila korake v samostojnost.