Kako do normalnosti?

Osnovna premisa je v tem, da Slovenija ni normalna država, do normalnosti pa lahko pridemo le tako, da »idejni kurz, po katerem smo pluli doslej, zamenjamo in obrnemo«. Pri čemer je zanimivo, da je emancipatorični narativ, ki lahko pokaže pot iz nakopičenih družbenih patologij, kombinacija na eni strani katolištva in na drugi klasičnega liberalizma.

Smo sposobni napisati skupno zgodovinsko poročilo?

Zakaj naj bi bilo protikomunistični strani težko priznati, da so vodilni storili tudi napake in da so bile razne oblike samoobrambe izhod v sili, po takratnem spoznanju manjše zlo v izjemni stiski? Saj nihče ni bil rad na domobranski prisegi, ne glede na pravni pomen, ki ji ga pripisujemo, in Narodni odbor je pred koncem vojne pomenljivo spremenil domobrancem ime v Slovensko narodno vojsko ter ji določil svoje vodstvo.

V. Jarc, Slovenski čas: »Zasluge«, ki so krivde

Za narodno spravo je potrebna drugačna zgodovinska pripoved (naracija) od enobejevske Nedavna postavitev spomenika vsem slovenskim žrtvam totalitarnih režimov na poslopju ameriškega veleposlaništva v Ljubljani je opozorila na neuspeh procesa narodne sprave na Slovenskem. Kaj … Beri dalje

M. Mazzini, PlanetSiol: Mali uporniki

S tole kolumno končujem redno tedensko pisanje o slovenstvu. Precej let preučevanja in tri leta pisanja je dovolj; dobil sem odgovore, ki sem jih iskal, čas je za kaj novega. Slovenska zgodovina Udarne slovanske sile … Beri dalje

Fenomen jugonostalgije

Če lahko pri starejši generaciji nostalgijo za Titom in socializmom iščemo bodisi pri njihovi takratni mladosti in prijetnih spominih povezanih v zvezi z le to, kot je lepo orisal Marko Crnkovič, je pa toliko bolj intrigantno dejstvo, da spomin na Jugoslavijo ni zamrl tudi pri mlajši generaciji, posebej pri študentih.

SLO – časi, kraji, ljudje

Da bi utemeljili svojo samozavest in da bi odgovorno prenesli breme zgodovinske odgovornosti za lastno državo in svojo usodo, nas čakajo še mnoga potovanja v preteklost. Zato je nastal četrtletnik SLO – časi, kraji, ljudje. Predstavitev … Beri dalje

Na drugi strani velike luže

V ponedeljek sem se vrnil z nekajdnevnega obiska Univerze v Michiganu, kjer sem se z referatom udeležil konference z naslovom Onstran hladne vojne, ki s(m)o se je udeležili predstavniki univerz Ljubljane, Reke, Michigana in Seon … Beri dalje

Zakaj odpuščanje?

Verjamem, da je v tem času, ko bolj kot kdajkoli po osamosvojitvi Slovenije doživljamo medijsko razpihovanje sovraštva iz druge vojne, težko in skoraj nesmiselno govoriti o odpuščanju. To bi namreč lahko pomenilo, da dajemo prav … Beri dalje