Drobno knjižico Krasove pripomnje, ki jo je napisal Milan Komar, je oktobra 2020 na novo odkrila Helena Janežič v prostorih nekdanjega D-fonda Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Zbirka Studia Slovenica vsebuje gradivo slovenskih izseljenskih društev vse od konca 19. stoletja, izjemno zbirko o življenju in delovanju Slovencev v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji po drugi svetovni vojni, fond Slovenske ljudske stranke od odhoda iz Jugoslavije leta 1941 dalje ter osebne fonde mnogih izjemnih posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali tako slovenske izseljenske skupnosti kakor tudi prispevali k napredku države, v kateri so si ustvarili eksistenco.
Dr. Janez Arnež, znan po arhivski zbirki Studia Slovenica, je več kot pol stoletja zbiral gradivo, ki so ga ustvarili Slovenci izven meja Slovenije.
Letos se spominjamo tudi stote obletnice rojstva dr. Milana Komarja (4. 6. 1921–6. 1. 2006), slovenskega filozofa, profesorja na Katoliški univerzi v Buenos Airesu z nemajhnim vplivom v argentinskem akademskem okolju, predvsem pa misleca evropske duhovne drame 20. stoletja in učitelja filozofije ne le kot akademske vede, marveč zlasti kot življenjske modrosti.
Pavla Gruden je pesmi in kratko prozo objavljala v slovenskih in avstralskih publikacijah, njene pesmi so objavljene tudi v antologijah. V Avstraliji je za svoje literarno delo prejela priznanje predsednika vlade zvezne države Novi Južni Wales.
Trenutno torej v Avstraliji deluje še kar nekaj slovenskih klubov, katerih prihodnost pa je negotova. Več življenja premorejo katoliški misijoni. Tako je skupno mnenje vseh, da v kolikor bi se slovenska provinca odločila umakniti frančiškane iz Avstralije, bi to precej hitro pomenilo tudi konec slovenske skupnosti pod južnim križem.
V slovensko sredino v Avstraliji je asimilacijski proces zajedel hitreje kot kjerkoli drugje. Zdi se, da je bila vsa ta mogočna infrastruktura in vse te ure prostovoljnega dela, le za eno generacijo. Druga generacija se je po osnovanju svojih družin, velika večina zakonov je mešanih, oddaljila od skupnosti.
Tanja Pliberšek je zelo lep zgled modrosti in konstruktivne drže, ki bi nam prav prišel še marsikje drugje. Vsi smo lahko zelo ponosni, da imamo po svetu takšne ljudi, ki na najboljši način promovirajo Slovence.
Naše rojake »down under« sem imel priložnost obiskati jeseni leta 2017. Zanimalo me je predvsem, koliko so slovenske skupnosti še žive, kako so se spreminjale skozi čas in kakšni so obeti za prihodnost. Pogled v … Beri dalje
Malo pred Božičem, 21. decembra 2018 je v Kentuckyju v ZDA umrla pesnica slovenskega rodu Milena Šoukal. Njen sin Matt Soukal je to novico objavil na družbenem omrežju facebook in jo pospremil z besedami, da … Beri dalje
Po javni objavi podatkov, iz katerih državnih virov prejema finančne dotacije Zveza združenj borcev za vrednote NOB, smo bili neprijetno presenečeni ob dejstvu, da je med donatorji tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu … Beri dalje
Bo Šarčeva vlada izkoristila bo vse potenciale, ki jih slovenski narod ima, in gradila vključujočo družbo, kjer bodo vse tri »duše slovenstva« – matična, zamejska in zdomska oz. izseljenska – enakopravne. Na ulici v Chicagu, … Beri dalje
Ljubo doma, kdor ga ima, pravi pregovor. Katoličani v Sloveniji se zavedajo, da si dom želi sleherni človek. Zato po svojih močeh pomagajo prišlekom in širokosrčno darujejo za misijone. V času globalnih migracij bi veljalo … Beri dalje
Standard ljudi lahko dvignemo, če povečamo neto dodano vrednost na zaposlenega. Da je treba začeti ceniti delo in spoštovati tiste, ki s svojim delom vzdržujejo sebe in svoje družine, je bilo ključno sporočilo javne tribune … Beri dalje
Medgeneracijsko sodelovanje in dialog ključna za izboljšanje demografske slike Slovenije, ki je kritična, napovedi za prihodnost pa slabe, zato so nujni ukrepi za povišanje rodnosti, prav tako pa tudi izboljšanje pogojev za življenje v Sloveniji, s … Beri dalje
Te dni 53 potomcev Slovencev v ZDA po Sloveniji išče podatke o svojih prednikih in dopolnjuje svoja družinska drevesa. V ZDA si vsak želi vedeti, kdo so njegovi predniki, od kod in zakaj so prišli … Beri dalje
V dneh ko obeležujemo in praznujemo petindvajset let samostojne Slovenije se spominjamo tudi vloge Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki so imeli še posebej ključno vlogo pri pogledu mednarodne skupnosti na osamosvojitev. Še pred … Beri dalje
“Če bi takrat kdo zahteval lustracijo, osamosvojitve verjetno ne bi bilo, ker je bilo za to potrebno sodelovanje bivših komunistov. Cena, ki jo plačujemo za miren prehod iz totalitarizma v samostojno demokratično slovensko državo, je po mojem mnenju čas. Če bi bil prehod drugačen, bi morda prišlo do nasilja.”
Na vseh svetovnih celinah živi več sto tisoč Slovencev oziroma njihovih potomcev. Le-ti naj bi, kot v primerljivih evropskih državah, skupaj z matičnim prebivalstvom v domovini, tvorili enotno in trdno povezano skupnost. Da temu ni … Beri dalje
V sklopu 20-letnice delovanja Radio Ognjišče vabi na okroglo mizo z naslovom Slovenija, okno v svet. Radio Ognjišče želi osvetliti, ali je Slovenija dežela priložnosti za Slovence, tako v domovini kot zamejstvu in po svetu … Beri dalje