V dneh ko obeležujemo in praznujemo petindvajset let samostojne Slovenije se spominjamo tudi vloge Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki so imeli še posebej ključno vlogo pri pogledu mednarodne skupnosti na osamosvojitev. Še pred tistimi ključnimi dnevi poleti 1991 so se mnogi Slovenci prizadevali za demokratizacijo in samostojnost Slovenije. O nekaj ključnih osebnostih in dogodkih je spregovoril zgodovinar Renato Podbersič.
Renato Podbersič:
Slovenci po svetu so bili navdušeni nad demokracijo in samostojnostjo Slovenije ter so imeli v času osamosvajanja zelo pomembno vlogo, predvsem v obdobju priznavanja nove države. Večina zamejcev je podpirala ideje o demokratizaciji in ustvarjanju neodvisne države. Nekateri so te ideje zagovarjali precej prej, preden so prišle na politično prizorišče v matični domovini. Prve zamisli o samostojni slovenski državi po drugi svetovni vojni so se pojavile v ozkih krogih slovenskih izobražencev tako v Sloveniji kot v zamejstvu, izhajale pa so iz kulturnih argumentov in protikomunizma. Pristaši slovenske samostojnosti so že leta 1946 ustanovili Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slovensko državo, ki ga je vodil Ciril Žebot, kasneje so se preimenovali v Slovensko državno gibanje. Precej močna izpostava omenjenega gibanja je delovala v Trstu, ki jo je vodil politični emigrant, časnikar, pisatelj in publicist Franc Jeza (1916–1984) s somišljeniki. Leta 1983 je v uvodniku zbornika Neodvisna Slovenija zapisal: »Naš cilj je taka neodvisna slovenska država, v kateri bo živel slovenski narod svobodno in v kateri se bo lahko vedno odločil za tak politični, gospodarski in socialni red, kakor mu bo najbolj prijal.« Franc Jeza je postal objekt stalnega nadzora SDV v okviru akcije »Separatist«, leta 1964 ga je spremljalo kar 13 sodelavcev jugoslovanske politične policije. Ko analiziramo pomen zamejskih Slovencev za demokratizacijo in osamosvajanje Slovenije, seveda ne moremo mimo študijskih dni v Dragi pri Trstu.
