Čeprav sem mnenja, da se s predsednikom države ne polemizira, obstajajo dejstva, ki so nad tem. Pri meni zlasti slovenstvo in versko prepričanje. Tudi socialna problematika in človekove pravice sodijo v ta sklop. In še kaj bi se našlo. Na primer pripadnost veteranom vojne za Slovenijo.
Biti predsednik države ni lahko. Pri Slovencih zaradi mladosti države še toliko težje. Minimum pričakovanja je, da državni suveren pozna narodno zgodovino, ki vključuje tudi položaj slovenskih manjšin v tujini. Oni so del naroda in vsi smo matica! Predsednica države je ob nastopu v zvezi s položajem Slovencev na Koroškem že dokazala, da je glede njihovega stanja brez osnovne vednosti. Namesto da bi se iz tiste napake kaj naučila, jo očitno še poglablja. Dokazuje, da spada med one, ki mislijo, da je slovenska zgodovina le NOB, glede katere zelo rada razglaša svoja politična stališča, ne zanima pa je zgodovinska resnica. Poudarjam, da ne gre za ideološko vprašanje, kajti kaj takega, kar se dogaja s predsednico, se na primer Kardelju ne bi nikoli zgodilo. Borut Pahor, ki ga gleda tako navzdol, je zanjo profesor. Ni čudno, da ji je vzor bivši predsednik Türk, ob katerem smo se vedno bali, ko je odprl usta. Pa baje ni bil slab profesor, le za predsednika ni bil zrel. Predsednica države je nedvomno imela dober namen. Žal ga je z jezikom, ki ga očitno ne more obvladati, onečastila kot še noben Slovenec. Odpovedala se je tistemu delu Slovenije, ki je v Italiji. So njen cilj slovensko govoreči Italijani?
Kozlerjev zemljevid, drugo leto bo 200. obletnica njegovega rojstva, ni samo pokazal, kje žive Slovenci, ampak predvsem meje Slovenije, ki naj dobi znotraj monarhije svojo deželno avtonomijo s slovenskim kot uradnim jezikom. Kraja Ločnik in Špeter Slovenov, ne edina, že po imenu dokazujeta, kam sodita in čigava sta. Naša zahodna etnična meja je stoletja veljala za najbolj trdo. Bolj kot fašizem so jo uničile povojne migracije povezane z ezuli, ki so jih načrtno naseljevali med njih. Stari del mesta Trst je bil večinsko romanski. Ker okolica določa etnični značaj mesta, slovenske zahteve po njem niso nikoli bile nek »imperializem«, ampak zgolj seganje po svojem. Prostor, kjer stoj narodni dom pri sv. Ivanu, sodi med slovensko matico, sveto slovensko zemljo, za katero so tamkajšnji rojaki darovali tudi življenja. Zato, da bi govorili slovensko. Predsednica države, ki tako rada soli pamet o II. svetovni vojni, je s svojim nekontroliranim govorjenjem, ne prvič, izničila ves antifašizem in izničila smisel boja tisočih, ki so se borili za Trst 1945. leta. Je tisoče padlih to zaslužilo? Bo naslednica Zveze borcev zahtevala za to njen odstop?
Nastanek samostojne slovenske države ni ukinil ločevanja med Slovenijo in državo Slovenijo. Ob njenem nastanku smo obžalovali, da nas ta ni vseh povezala, da jih je še veliko ostalo izven nje. Tolažili smo se, da nas bo povezal vstop v Evropsko zvezo. Razen odprte meje malo ali nič od tega. Bolj so prepuščeni sami sebi kot poprej. Sedaj pa se jim slovenski suveren kar odpoveduje? Ko njih ne bo več, bomo kmalu tudi Slovenci v Sloveniji izginili. Nikoli v zgodovini nas ni bilo v % tako malo kot sedaj. Mogoče je to še hujši problem kot nizka slovenska nataliteta.
Posledica nepremišljenega govorjenja ni le prizadetost, ki presega žalitev, ampak pogorišče, ki je začetek slovenske pustote. Italijanska oblast je vrnila Slovencem obnovljen njihov dom, stokrat so ga z davki preplačali, predsednica Slovenije pa se odpoveduje rojakom. Izničila je smisel doma, fizično in zlasti vsebinsko!
Predsednica države je eksponent slovenske finančne oligarhije, ki je nastala na podlagi divje privatizacije. Varovati njene interese ji je očitno prva naloga in dolžnost predsednikovanja! Če bi hotela biti v službi naroda in vseh državljanov Slovenije te funkcije ne bi nikoli sprejela, ker bi se zavedala, da ji manjkajo osnovne kompetence. Bo zdaj »zbolela« (Bog ji daj 100 let) in nepreklicno odstopila?
