17. julija 2014 se je letalo Boing 777 na letu MH17 na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur prelomilo v zraku in treščilo na ozemlje pod nadzorom separatistov na vzhodu Ukrajine. Vseh 298 potnikov in … Beri dalje
V mojih očeh je bil to največji trenutek 20. stoletja. Šlo je za izpolnitev vseh naših upov, vsega, kar je rusko ljudstvo potrebovalo, vse je bilo na dlani, mi pa ne bomo ukrenili vsega potrebnega? Si je sploh mogoče zamisliti, da se ne bomo odzvali na ta zasuk brez primere? Seveda se na koncu nismo.
Seveda bi lagal, če bi rekel, da nisem vesel zmage Suzane Džamaladinove alias Džamale. Vesel bi bil tudi, če bi se objektivno izkazalo, da sta bila njena pesem in nastop povsem zanič. Navijač je pač podarjene enajstmetrovke vesel skoraj enako kot zaslužene. Kar vam bodo glede na pretrese zadnjega meseca potrdili tako vijoličasti kot zeleni.
Pred dnevi se je ruski predsednik Vladimir Putin odzval na povabilo predsednika Boruta Pahorja na slovesnost pri Ruski kapelici na Vršiču 31. julija in potrdil udeležbo. Slovesnost bo zaznamovala stota obletnica nesreče, ko je med … Beri dalje
Pred časom so glavne vojskujoče se strani v Siriji sklenile trhlo premirje, ki pa ne vključuje Islamske države. Kmalu je sledila še napoved Rusije, da bo umaknila svoja letala, ki so obsteljevala predvsem cilje upornikov. … Beri dalje
Odbor za obrambo, ki ga vodi poslanec SDS Žan Mahnič, se je v torek sestal na seji, kjer je spregovoril o hibridnem vojskovanju oziroma o Sloveniji kot tarči ruskega hibridnega vojskovanja. »Hibridno vojskovanje ni nekaj … Beri dalje
Nedolgo nazaj sem si na TV Slovenija po naključju ogledal oddajo o novi gledališki priredbi slavnega Tolstojevega romana Ana Karenina. Oddaja, ki jo bila s tehničnega stališča sicer čisto spodobno pripravljena, me je nekoliko presenetila … Beri dalje
Nadaljevanje prispevka Presneta Poljska! (I.) Liberalna »demohisterija« Poljska liberalno-demokratična struja se je po zmagi konzervativne demokracije poslužila grobe »bruharije« o nekakšni okupaciji državnih medijev kot »nevtralnih« zaščitnikov poljskega »demokratičnega raja«, o nepravnem poseganju v poljsko ustavo … Beri dalje
Kot katoličanu iz Slovenije in srednje Evrope z zgodovinsko izkušnjo, kakršna je pač temu prostoru lastna, se mi zdi simbolno sporočilo nedavnega srečanja med papežem Frančiškom in patriarhom Moskve in vse Rusije na havanskem letališču pod egido komunističnega samodržca Raula Castra čista katastrofa. Spoštujem občutja tistih, ki jim omenjeni dogodek predstavlja znamenje upanja in veselja, a mene njegova inscenacija navdaja z bojaznijo pred vnovičnim zdrsom cerkvenega vodstva v flirtanje z avtoritarnimi režimi.
Rusija je iz slovenskega gledišča precej drugačna kot iz poljskega. Prepričan sem, da bi večina Slovencev ob vprašanju »Ali se bojite ruske okupacije?« odgovorila negativno, kar pa za Poljake ne drži. Na Poljskem so se pojavili glasovi, da je Putin v Sloveniji našel svojega novega zaveznika. Pri njih si kaj takšnega ne bi mogli zamisliti niti v sanjah, saj so bili prav Poljaki najostrejši nasprotnik nedavnega ruskega vmešavanja v notranje politične zadeve Ukrajine.
V svetu se preprosto izčrpa preveč nafte. Zaloge nafte so na rekordnih ravneh. Povpraševanje po nafti zaradi stagnacije gospodarstva posledično upada. Po odpravi sankcij proti Iranu se bo količina izčrpane nafte samo še bolj kopičila. Opozorila o znižanju dnevni kvot zato niso odveč. Rusija želi iti celo korak dlje ali bolje v drugo smer.
V ospredju so vprašanje varnosti in zaščite Evrope pred terorizmom, vprašanje migracijskega vala iz Bližnjega vzhoda in Afrike v EU, ki je največji migracijski val po drugi svetovni vojni, razplet vojne v Siriji, vprašanje iranskega jedrskega programa, vprašanje prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA, vprašanje prestrukturiranja kitajskega gospodarstva in rezultat ameriških volitev.
Ljudje, ki so slutili, kaj jih čaka v »osvobojeni« Sloveniji ob koncu vojne, ker so se uprli komunistični ideologiji, ki je po vojni zavzela vsak kotiček posameznikovega življenja, so se pred tem slutenim (in že med vojno krepko občutenim) nasiljem želeli umakniti na varno, pa jim tega partizani niso pustili, čeprav je bilo konec vojne. In zdaj so domobranci grdi, ker so se temu uprli?
Rusofilija je otrok zadnjih desetih let, v katerih smo spoznali ne le, da nismo balkanska Švica, ampak da smo celo v družbi drugih tranzicijskih držav le povprečni, če ne že podpovprečni, kljub temu da je bilo naše izhodišče veliko višje od njihovega. Ko smo zasovražili kapitalizem, smo zasovražili tudi tiste, ki jim je v kapitalizmu uspelo in jim še zmeraj uspeva.
Evropa je ob gospodarski krizi zabredla še v krizo množičnega prihoda beguncev, na katerega ni bila pripravljena in nanj ni računala. Temu primeren je tudi odziv – nihče ne ve kaj bi bilo najbolje storiti. Naval beguncev na južne in jugovzhodne meje Evrope redko koga pustijo hladnega.
V preteklih dneh sem bil ob arbitražni farsi, hrvaškem izživljanju nad našo državo in ob »rdeči orgiji« na Vršiču prav besen, da Slovenijo zastopajo ljudje, ki niso niti približno dorasli funkciji, ki jo opravljajo. Popolni … Beri dalje
Ponovil bom ne ravno tako redko izrečeno modrost, da zunanjepolitične zgodbe pogosto več povedo o notranjepolitičnih razmerjih kot o velikem svetovnem odru, kar ne velja samo za velikanske Združene države Amerike ali Rusijo, ampak tudi za bistveno manjše države. Slovenija pač ni izjema.
Zdaj pride, pride vsako leto Rus pod Vršič. Ta ni daleč od Ziljske doline. Če je Matija Majar govoril o daljici Zilja – Kamčatka, danes lahko Rusi govorijo o daljici Kamčatka – Vršič. Povsod na tej daljici, razen morda na Poljskem, bodo naleteli na nasmihajoče obraze in šibka kolena. Večino te daljice namreč zapolnjujejo slovanska plemena, katerih veliki brat se ve, kdo je.
V nedeljo prihaja na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo ruski premier Dimitrij Anatoljevič Medvedjev. Putinov milejši alter ego se bo udeležil tudi tradicionalne slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, ki je v zadnjih letih spremenila … Beri dalje
Kakšen je bil ta človek v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, o katerem se govori, da so ob vsakem njegovem obisku taborišč na Solovetskih otokih, daleč na arktičnem severu, močno pospešili eksekucije duhovnikov, ki so bili tam zaprti že od samega začetka revolucije? Od kolegov, bojevnikov proti Cerkvi, je vendarle izstopal, Cerkev je poznal od znotraj.