Pri nas je zelo znan sedmeroglavi zmaj iz Križne jame, pod Križno goro v Loški dolini, ki je bila takrat, ko je tam strašil ta zmaj, vsa posejana s kamenjem.
Letošnji Dan Evrope (9. maj) je zaznamovala v Sloveniji poglobljena politična polarizacija, katere predmet je postala tudi sama osamosvojitev, še posebej z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve s strani Golobove vlade in po nezaslišanem napadu na … Beri dalje
Studio Radio Slovenija. Poteka debata o referendumu o novem predlogu zakona o RTVS. Eno vrsto pred menoj sedi ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko. Ko pride na vrsto, omeni tudi, da je sedanji direktor RTV-ja … Beri dalje
Svobodo je treba seveda razumeti kot ustvarjalno energijo, kot dejanje, ki spreminja svet. A če svobodo razumemo samo tako in ne vidimo, kaj je pred takim dejanjem, pred tako uresničitvijo ustvarjalne energije, je to neizogibno zanikanje svobodne vesti, svobodne misli.
Na evropskih tleh je bilo že preveč revolucij, manjka nam evolucija. Politični in verski sistemi, ki se menjavajo z reformnimi revolucijami, tudi verskimi, ljudi nevarno delijo in etiketirajo. Ali ne bi raje notranje energije usmerili v evolucijo, v konstruktivno civilizacijo ljubezni svetovnega etosa, ki je edini porok za preživetje modrega planeta?
Slovenski prelom je bil izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990, za katero lahko rečem, da je slovensko volilno telo na nobenih kasnejših volitvah podobnega kova ni preklicalo in je torej svoji izbiri ostalo zvesto.
P Če se Lukašenka obdrži, se obeta »normalizacija« po češkoslovaških notah s konca šestdesetih in iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Padraic Kenney je dogajanje leta 1989 v srednji Evropi poimenoval »karneval revolucije«. Kakor se ne … Beri dalje
Združeni ob Lipi sprave smo že večkrat vložili Izjavo, ki jo je pripravil naš ustanovitelj Stanislav Klep. Njene osnovne točke so skupno iskanje resnice in priznanje zločinov ter prevzem odgovornosti zanje s strani organizatorjev in danes v imenu njih naslednikov oziroma države. Mednje sodi dostojen pokop mrtvih.
Revolucija jim je tako dobro uspela, da je naredila brezno v narodno telo. Malo je takih, ki čez ta kanjon gradijo mostove. Zasuti ga je nemogoče, ker leži v breznu najboljše, kar je naš narod … Beri dalje
V komunistični Jugoslaviji se je 25. maja, na tako imenovani dan mladosti, praznoval Titov rojstni dan, čeprav se Tito dejansko ni rodil na ta dan. Pred 75 leti, po koncu vojne, 26. maja 1945, je … Beri dalje
Prispevek je motiviran z vsebinskim vakuumom tvita enega od všečnih, a premalo poglobljenih mnenjskih voditeljev t.i. sredine, Aljuša Pertinača, datiran na 27. aprila 2020, ki je zapisal: »Praznuje se dan upora proti okupatorju. Vsaj jaz to praznujem. Ne praznujem kolaboracije, še manj povojnih pobojev ali komunistične revolucije.«
Slovenska Komunistična partija (KPS) je bila 27. aprila 1941 zaveznica Hitlerjeve Nemčije. Šele ko je Nemčija 22. junija 1941 napadla tudi SZ, je ta zamenjala stran in pristopila k zahodnim zaveznikom. Ta preobrat so potem po zahtevi Moskve naredile tudi članice Kominterne.
Žiga Turk: »Pomembno je, da državljani vstopamo v to krizo malo bolj složno, ne pa da imamo občutek, da nekateri komaj čakajo, da bi prišlo do kaosa v katerem bi lahko dosegli spremembo režima tako, kot so že enkrat v letu 1941 poskušali. Povezanost in sloga – to je v teh razmerah pomembno«.
V slovenski medijski in publicistični folklori velja, da je vse, kar ni izrazito levo in revolucionarno, desno, zaostalo in celo fašistično; kar pomeni, da je – vse, kar ni levo in revolucionarno – treba onemogočiti, zatreti, kaznovati, bognedaj obdariti z enakopravnim obravnavanjem.
Svoje podvige, s katerimi so se nekoč tako hvalili, morajo skrivati pod pretvezo športnih prireditev, kot sta tek trojk ali maraton Franja. Kot da slutijo, da nihče od udeležencev ne bi odobraval njihovih dejanj, če bi vedeli, kaj se je res zgodilo.
Ko se je med vojno začela komunistična revolucija, je bil Kidrič poleg Kardelja glavni načrtovalec pobojev. Na očitke o prevelikem številu žrtev revolucionarnega terorja je odgovarjal: »Tudi če bo na koncu borbe ostalo živih samo pet Slovencev in bodo to vsi komunisti, bo to za nas popolna zmaga.«
Vrednota nam ne morejo biti krvava bratomorna državljanska vojna, revolucija in enoumje SFRJ, ampak samostojna demokratična Republika Slovenija.
Pretekli dve soboti je Delova Sobotna priloga objavila dolg spis Spomenke Hribar. V njem poskuša desnici, posebej pa Katoliški Cerkvi, naprtiti krivdo za »usodno razklanost« našega naroda. Razklanost, ki je pripeljala do morije, ki so … Beri dalje
Objavljamo Dežmanov odgovor Spomenki Hribar, ki je nastal po objavi njenega članka (“Niti sprave, niti premirja, ampak vojsko na življenje in smrt!“, Delo, 19.1.2019). Ko smo Dežmana vprašali, če je morda pozabil priložiti datoteko z morda … Beri dalje
Slovenska zgodovina druge svetovne vojne je polna različnih mitov. Največji mit je 27.april, ki ga danes Slovenija praznuje kot dan upora, pred osamosvojitvijo pa je bil dan Osvobodilne fronte, čeprav na ta dan leta 1941 … Beri dalje