Leta 1991 smo imeli v takem času vojno. Naj hvaležnega spomina na žrtve, ki so padle za svobodo in dostojanstvo Slovenije, ne zasenči nič, kar ne bi bilo v skladu s ciljem in vrednotami, za katere so padle.
S simbolnim dejanjem odhoda armade se je za pripadnike TO vojna pravzaprav končala. Na dan odhoda zadnjega vojaka iz Slovenije je bil general Janez Slapar v Kopru. Znane so njegove besede, ki jih je ob zaključni slovesnosti dejal predsedniku Kučanu: »Od tega dne na naših tleh ni več tujih, sovražnih vojakov.«
Slovenija je na Brionih dobila načelno priznanje pravice do neodvisnosti, vojna za Slovenijo pa je bil internacionalizirana. Dne 25. junija 1991 je nekaj minut pred 21. uro skupščina sprejela ustavni zakon o osamosvojitvi. Teritorialna obramba … Beri dalje
Branitelji iz osamosvojitvene vojne bodo dobili spomenik na Trgu mladinskih delovnih brigad. Kidrič še kar rjove (ali pa kliče Tanjo Fajon) iz Parka Sveta Evrope. Trg revolucije je le na papirju preimenovan v Trg republike, dejansko pa je s spomenikoma revoluciji in Kardelju ostal Trg revolucije.
To se je zgodila na današnji dan pred 28 leti. Kdo se še danes spomni Josefa Šimčika. Na njegovo žrtev za samostojno Slovenijo sicer na pročelju nekdanje kasarne na Ljubljanski cesti opozarja spominska plošča.
Sovražni govor ni naša posebnost, ampak se z njim ukvarja večina na tem svetu. Starejši smo ga spoznali že v socializmu, imenoval se je »verbalni delikt«. Med opredelitvama Sveta Evrope in tisto na Ilovi gori … Beri dalje
V prispevku Ponarejanje slovenske zgodovine brez primere je Stane Granda na spletnem portalu Časnik dal svoj prispevek k temu. V bistvu gre za njegove izvirne dodatke k ponarejanju zgodovine, ki jih, kot piše, vodijo oblastni … Beri dalje
Gospod predsednik Republike Slovenije. Mislim, da mora biti naju oba take armade pod takimi ljudmi strah! Čudno, da je država zdržala četrt stoletja, ko so v njej na najodgovornejših mestih ljudje, ki ne razumejo njenega … Beri dalje
Poskusi, da se ustanovitev TO leta 1968 razlaga kot korak slovenskih komunistov k samostojni slovenski državi, niso le zgodovinske netočnosti, pač pa demontirajo državo, ki je središčna točka slovenskega nacionalnega vprašanja in s tem vseh … Beri dalje
V slovenski osamosvojitveni vojni je zmagala slovenska država, zmagala je Republika Slovenija, čeprav je bila stara le deset dni. Njen nastanek, vzpostavitev ključnih demokratičnih institucij, vojaška zmaga, njeno mednarodno priznanje, članstvo v ključnih mednarodnih zvezah … Beri dalje
P)oseben pogled na razmere v Slovenski vojski
“Ker je šlo za neke vrste napad, so Pekre zelo simbolni začetek. Na 15. maja 1991 sta bili vpoklicani dve skupini nabornikov. Ena v Pekrah in ena na Igu. In tik pred prisego je Jugoslovanska … Beri dalje
V nedeljo smo se v Bonnu v nekdanjem nemškem parlamentu poslovili od Hansa Dietricha Genscherja, dolgoletnega nemškega zunanjenga minstra. V imenu Nemčije je žalni zbor svojcev in političnih imen iz Nemčije ter vsega sveta nagovoril … Beri dalje
Slovenski narod si po vojni svoje države ni svobodno izbiral. Bila mu je dana, enako kot njena oblast. Jugoslavije ni potreboval slovenski narod, potrebovala pa jo je tedanja slovenska oblast, ki se je zavedala, da slovenskega značaja ne bo zlahka uspela vpreči v voz svojih ozkih koristi in predpravic. Za tak cilj je potrebovala širše zaledje, ki ga je nudila jugoslovanska država. Ta pa ni nikoli branila slovenskih koristi, še več, ogrožala jih je.
Takole je dr. Rosvita Pesek, zgodovinarka, novinarka in publicistka začela sredin Nikodemov večer: “Kjer so pričakovanja velika, je tudi razočaranje silno.” in “Tisti, ki jim lastna država ni bila v miselnem horizontu, jo danes s težavo postavljajo na oltar naroda.”