Mineva 28 let, kar smo postali samostojna in na demokratičnih temeljih oblikovana država Slovenija. Gre za obletnico, ki kar sama po sebi kliče, da se dogodkov, zlasti pa ljudi, ki so tako ali drugače sodelovali pri ključnih procesih osamosvajanja, nekateri žrtvovali tudi največ, to je lastno življenje, spomnimo z globokim spoštovanjem.
Kajti, bili so domoljubi, ki jim ni bilo mar za lastno življenje, saj so se, tudi goloroki, postavili po robu agresorski jugoarmadi. Prva žrtev vojne za Slovenijo je padla na današnji dan, 24. maja 1991 v Mariboru. Dan prej je skušala JLA zasesti 710. učni center TO v bližnjih Pekrah, razorožiti in aretirati prvo generacijo prostovoljcev. Napetost med TO in JLA je skorajda dosegla vrelišče, agresorju se je po robu postavila tudi množica civilistov iz Peker in Maribora.
Josef Šimčik končal pod kolesi oklepnika
Med nočnimi pogajanji v stavbi mariborske občine je KOS ugrabil takratnega poveljnika TO za vzhodno Štajersko Vladimirja Miloševića, a so ga naslednji dan izpustili, kar pa ni ustavilo mariborskih domoljubov, ki so še naprej množično demonstrirali pred kasarnami JLA. V popoldanskih urah 24. maja je iz kasarne vnovič krenila kolona oklepnih vozil, ki jih je skušala ustaviti goloroka množica zavednih Mariborčanov. Med njimi tudi Josef Šimčik, ki je končal pod kolesi oklepnika.
To se je zgodila na današnji dan pred 28 leti. Kdo se še danes spomni Josefa Šimčika. Na njegovo žrtev za samostojno Slovenijo sicer na pročelju nekdanje kasarne na Ljubljanski cesti opozarja spominska plošča. Sama po sebi napeljuje k kruti misli, da je pri mnogih spomin zbledel.