Javni sektor ne zmore slediti tempu sprememb v okolju

Ni težko ugotoviti, da je sodobna tržna ekonomija sposobna doseči izjemno visoko dodano vrednost na zaposlenega (najbolj razvite države dosegajo preko 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega), medtem ko mi dosegamo nekje do 44.000 €. In samo dodana vrednost je tista, ki se lahko deli za plače delavcem v profitnem sektorju  in potrošnjo (davki) države.

Putinova koalicija

Ni pravega paradoksa v zelo verjetni podmeni, da je veliko ljudi novelo družinskega zakonika zavrnilo iz istih nagibov, iz katerih so dobro leto prej navdušeno glasovali za Cerarja. Za tiste na desni, ki bi hoteli pri nas graditi Putinovo koalicijo in socializem s konservativnim obrazom, je izhodišče več kot slabo. Obsojeni so na to, da se bodo vedno borili na nasprotnikovem domačem terenu.

Matej Kovač: Neznosna lahkost nasprotovanja privatizaciji

Moji hrvaški kolegi sicer niso veseli, ko to rečem, ampak vse težave, ki jih imamo v Sloveniji, so na Hrvaškem, razen redkih izjem, še mnogo večje: javni dolg, proračunski primanjkljaj, nezaposlenost, moč raznih interesnih skupin. Sam opazim dve razliki. Ljudje so kljub večjemu siromaštvu bolj optimistični in bančni sistem se v krizi ni sesul.

“To je tisk, dečko!”

Zakaj je FMR šel v odkup Dela? Petrič se z mediji ni nikoli ukvarjal v prvi osebi. Proizvodnja avtomobilskih delov in časopisno založništvo sta panogi, ki sta svetlobna leta narazen. Tako kot pivovarska industrija in časopisno založništvo. Petrič ni samo gospodarstvenik, je podjetnik, ki je (že spet) močno “omrežen” s širšimi politično-gospodarskimi interesi.

Bankomati in pralni stroji za nacionalni interes

Ne, Telekoma pa ne smemo prodati. Ker je nadvse nujen za obrambo države. Vitalni interesi države so zaradi morebitne prodaje te naše telefonske centrale izjemno ogroženi. Aha – kateri pa so ti vitalni interesi? To, da imamo svoj nadzor nad telefonskim prometom? Prav vseeno mi je, ali mi prisluškujete preko domačega ali pa preko tujega operaterja, v vsakem primeru moram to plačati.

Nacionalni interes – povsem drugače

Pojem »nacionalni interes« je dobila v naši državi negativen sloves. Kljub temu lahko verjamemo, da imamo v Sloveniji dobre in poštene podjetnike. Imeli bi jih pa še več in to že dolgo, če jih revolucionarni sistem ne bi evforično uničeval takoj po koncu II. svetovne vojne. Med uspešnimi podjetniki, ki so jih po vojni razlastili, je bil tudi Franjo Pahernik.

Privatizacija po slovensko

Spopad za ohranitev moči v trenutno še državnih podjetjih se nam namenoma prikazuje kot vztrajanje na branikih za javno lastnino, za podjetja v službi človeka, delavcev in proti podjetjem grabežljivih kapitalistov in njihovega dobička. Kako zgrešena »filozofija« je to, nam dokazuje 25 let popolnoma neprimerne tranzicije države in gospodarstva.

M. Tomšič, Planet Siol: Dnevi grmenja

Maj je čas, ko je pomlad v polnem razmahu, zato se ga običajno povezuje z ljubeznijo in preostalimi pozitivnimi čustvi. Na Slovenskem pa se tedaj vsakič znova razplamtijo politična čustva in razvnamejo razprave o pomenu … Beri dalje

Pet poti do gospodarske osamosvojitve Slovenije

Zadnje čase nam prodajajo zgodbo, da gre zdaj za ekonomsko osamosvojitev Slovenije. Narativi oz. zgodbe so učinkovit način pakiranja idej. Posamične vprašljive fragmente lahko na primeren način pojasni širša zgodba. In ta zgodba je naslednja: Janša je v mandatu 2004-2008 zapravil ekonomsko samostojnost Slovenije. Mi jo bomo zdaj povrnili.

Franc Bogovič: Pomladne stranke so alternativa SMC in levi vladi

V sklopu predvolilnih pogovorov za Časnik smo se pogovarjali s predsednikom SLS Francem Bogovičem. Vprašali smo ga o možnih koalicijah po volitvah, odnosom do pravosodja, ekonomije in polpretekle zgodovine v primerjavi z levimi strankami, o primeru Janeza Janše, zagovarjanju nacionalnega interesa, posebnostih SLS ter drugih aktualnih temah.