Besedno zvezo, da neko vprašanje razdvaja Slovence, bi kar prepovedala. V neki drugi prejšnji družbi ne bi nič razdvajalo, ker je bilo jasno, kako je treba misliti, pravi zgodovinarka in novinarka Rosvita Pesek.
Obdobje slovenskega osamosvajanja je “najsrečnejše obdobje, ki ga je kdaj imel slovenski novinar”, pravi Rosvita Pesek , ki je novinarka postala malo pred tem. Peskova je osamosvojitvi posvetila tudi doktorsko nalogo iz zgodovine in veliko svojega raziskovalnega dela. Odmevni sta bili zlasti njeni knjigi Osamosvojitvena vlada: kako so gradili državo in Pučnik , v nastajanju pa je knjiga o Francetu Bučarju .
S Peskovo smo se pogovarjali o prvih 25 letih Slovenije, domoljubju, narodovem potencialu in domnevni razdvojenosti Slovencev.
Kako gledate na teh 25 let Slovenije, zlasti z vidika smernic, ki so bile zanjo ob osamosvojitvi zastavljene?
Sama takrat nisem imela nobene predstave – bila sem še premlada – , kakšna naj bi ta Slovenija bila, kaj naj od te države pričakujem. In tudi ne vem, ali so se takrat v srži teh osamosvojitvenih dogodkov kaj veliko spraševali, kakšna naj bi Slovenija bila čez 25 let.
Pomembno se mi že zdi, da kot dvomilijonski narod ohranjamo slovenski jezik. Lahko se razburjamo zaradi vdorov tujk in jezika, ki ga je s seboj prinesel splet, ampak jezikovno samobitnost smo obdržali.
Drugo. Odnos do Slovenije. Pa ne mislim tukaj toliko na domoljubje v političnem smislu, ampak govorim o tem, da smo ponosni na deželo, ki jo imamo. Na Facebook lahko napišete, kar hočete o sebi, prijateljih, družbi, dogodkih, potem pa enkrat napišite, kako lep je izvir Soče. Videli boste, na kakšen odziv boste naleteli.
Ko opisujete Slovenijo, se hitro pokaže naša naklonjenost do nje, kako smo vendarle povezani s prekmursko ravnico, slovensko Istro, Gorenjsko na severu in dolenjskimi griči. Mislim, da je ta vidni, zunanji odnos do Slovenije kot naravnega bisera izredno močan. Če ostaneva le pri zunanjih dejavnikih in bilanci 25-letnice.
Je navezanost in ljubezen do naravnih lepot dovolj za obstoj naroda? Kaj potrebuje narod, da preživi?
Seveda ni dovolj. Pred leti sem v volilni kampanji spraševala politike, kaj je slovenski nacionalni interes, pa nihče ni znal zares odgovoriti. Motovilili so znotraj nekih odgovorov: slovenskih nacionalni interes je, da imamo zdrave banke, ekonomijo, da nismo tako sprti, da smo spravljeni itn.
Našteli so veliko dejavnikov, v bistvu pa je lahko odgovor na to vprašanje zelo kratek: slovenski nacionalni interes je, da Slovenci kot narod preživimo! Obdani smo z mnogo močnejšimi narodi, kulturami, s trdnejšimi državnimi okviri. Mi smo pravzaprav kot pripadniki državne skupnosti mladeniči in mladenke, za nameček pa še številčno majhni.
Velikokrat se sprašujemo, ali imamo dovolj ljudi, strokovnjakov za kakšne premike. Ravno zdaj, ko pišem knjigo o prof. dr. Francetu Bučarju, poskušam ugotoviti, kako smo prišli do tega volilnega sistema. Bučar v nekem besedilu jasno pove, da nismo imeli nobenih strokovnjakov za volilni sistem. Od kod pa naj bi jih imeli?
Volilni sistem so postavljali pokojni prof. dr. Franc Zagožen , doktor agronomije, g. Ivan Oman je tudi dodal svoje, France Bučar je takrat menil, da je to silno zapleteno in podobno. Skratka, izzivi, ki so postavljeni pred nas, terjajo, da imamo Slovenci znanstveno elito, ki bo v našem interesu kos vsem tem izzivom, ki se postavljajo v bistvu vsak dan.
Tudi zato se mi zdi eksodus mladih, šolanih ljudi dolgoročno porazen na našo skupnost. Ko bodo mladi spoznali, da zunaj lažje in hitreje dosežejo stvari, z manj poleni pod nogami, s tem, da se tam upošteva njihovo znanje, pri nas pa še kakšni drugi dejavniki, takrat mislim, da se bomo morali začeti spraševati, ali se tej državi slabo piše.
Pogovarjala se je Urška Makovec, več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
