
Kdo pravi, da je marksizem propadel in je »ruska revolucija« preteklost? Problem niso le radikalizirane skupine revolucionarjev, temveč njihova infiltracija v vse pore družbe, v medije, stranke, društva in celo v cerkev.
Kdaj bomo pri nas imeli pogum odpraviti dediščino naše nekdanje diktature? Kdaj bo naša levica sledila španski? In kaj bi se zgodilo, če bi slovenska desna vlada želela glede levičarske totalitarne preteklosti narediti kaj podobnega, kar glede desničarske totalitarne preteklosti počne španska leva vlada?
Paradržava, katere paranoidno psihozo razodeva grozeča retorika tega pola politike, je vpregla v svoj umazani boj vse osrednje medije, pretežni del akademske in univerzitetne sfere, etablirano in alternativno kulturo, spolitizirane sindikate in NVO-je ter poulične škvadre.
Pri svojih 80 letih človek, ki sem bil kot štirileten otrok sestradan in izmučen zaprt v strahotnem komunističnem taborišču v Radovljici in čigar oče je bil zaprt v strahotnih nacističnih taboriščih na Poljskem – v Varšavi in taborišču Gross Rosen (60 km zahodno od mesta Wroclaw) z a h t e v a m, da Državni zbor Republike Slovenije javno obsodi preteklo zločinsko slovensko komunistično oblast in o d r e d i, da se iz javnega prostora v Republiki Sloveniji o d s t r a n i j o vsi kipi, slike in druge upodobitve ter napisi v čast najhujših komunističnih zločincev.
Za statističnim podatki, ki so predstavljeni v prispevku, so umorjeni, zlorabljeni, izgubljena tisočletja življenja v zaporih, taboriščih, na prisilnem delu, izgubljene kariere, osebni zlomi, permanentno diskriminiranje, segregiranje, stigmatiziranje … Tako v stalinistični kot samoupravni fazi titoizma. Kar pa je Pirjevec v Partizanih spregledal …
Zgražati se nad ravnanjem huliganov, je lahkomiselno. Prav tako je lahkomiselno nekritično trditi, da je revolucija del naše skupne dediščine, ki jo je potrebno zaščititi.
Preko slovenskega prostora so se ob koncu druge svetovne vojne pomikale vojaške enote različnih narodnosti, od Nemcev, ki so se zaradi prodiranja partizanov umikali proti severu, do ustašev, domobranov, četnikov. Tudi Slovenska narodna vojska, v … Beri dalje
Na današnji dan leta 1892 se je v Ljubljani rodila Angela Vode, intelektualka, borka za narodne pravice, defektologinja, feministka, esejistka, prevajalka, soustanoviteljica OF in ena prvih komunistk v Sloveniji. Njena življenjska pot je primer usode … Beri dalje
Zavod Živim je še ena žrtev levičarskih skrajnežev, ki v spregi z vladnim ozadjem po spletu preganjajo podjetja in organizacije, ki oglašujejo ali svoje storitve nudijo nazorsko napačnim organizacijam. Ljubljanski potniški promet zunanje in delno tudi … Beri dalje
Mešani napitki raznih alkoholnih in sladkih pijač so po vsem svetu znane in priljubljene pijače. A kombinacija sladkega in alkoholnega iz človeka hitro napravi odvisnika. Te pijače so nevarne, ker jih dovoljujemo mladim. So prag … Beri dalje
Vsi “sovražniki ljudstva” so znani še iz časov mitingov pred oblastno zapovedanim slavljenjem uničenja Pohorskega bataljona in požiga Dražgoš. Ko se je izkazalo, da komunistična revolucija in partijska diktatura ljudem ne bosta prinesli blaginje, ki … Beri dalje

Kdo pravi, da je marksizem propadel in je »ruska revolucija« preteklost? Problem niso le radikalizirane skupine revolucionarjev, temveč njihova infiltracija v vse pore družbe, v medije, stranke, društva in celo v cerkev.

Ob letošnjem 23. avgustu, dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, se v mislih morda pomudimo pri nekem davnem zajtrku na Pohorju.
Ob studencu na Pesku se je poleti leta 1963 mlad moški besno prepiral z duhom komunizma: “Če sem bil pet let za rešetkami in sem zdaj tu v prostoru brez vrat, je to prekleta razlika zame.
Predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Herman Rigelnik sta ob smrti Viktorja Avblja objavila slavilno osmrtnico. Za Sirca objava osmrtnice ni bila pietetno dejanje, ampak demonstracija moči, saj sta Kučan in Rigelnik demonstrirala, da se kljub demokraciji revolucionarni vrednostni sistem ni spremenil in da se, dokler bodo na oblasti, tudi ne bo.
23. oktober 1956 so se Madžari spontano uprli avtoritarnim komunističnim oblastem in sovjetski nadvladi. Žal je bil njihov upor krvavo zatrt. Najprej so študenti in razumniki, zbralo se jih je približno 20.000, blizu kipa Bem … Beri dalje
Letos obhajamo razne obletnice. Večina od njih so za slovenski narod tragičnega značaja. Poteka sedemdeset let nastopa komunističnega režima; začela se je naša begunska pot, ki ji za večino ni bilo povratka; tragično so takrat … Beri dalje
Devetindvajsetega oktobra Slovenija beleži zelo pomembno obletnico, ki pa gre še vsako leto mimo skoraj popolnoma neopažena. Tega dne pred 96. leti je bila na veliki narodni manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani razglašena odcepitev … Beri dalje