Za Novo Slovensko zavezo je bil naš dragi Janko Maček mnogo več kot ustanovni član. Bil je glas neštetih pričevalcev o revoluciji in odporu zoper njo; poznal ali poiskal je brezštevilne priče usodnega časa, očividce … Beri dalje
Andreja Barage, odvetnika, pred tem pa sodnika in tožilca, ki je bil kot tožilec tudi v posebni skupini za pregon organiziranega kriminala, kot sodnik pa nekaj časa celo predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, ni več med nami. Odšel je mnogo prekmalu, star komaj 56 let.
K Bogu je odšel človek, ki se je zapisal v nastajanje slovenske države pred tremi desetletji. Kot vrhunski pravnik je v prvi sestavi te najvišje pravosodne institucije v demokratični državi skupaj s kolegi dvignil ugled in Ustavno sodišče na zavidljivo evropsko raven.
Dr. Marko Kremžar je eden tistih redkih Slovencev, ki jim je bilo dano preživeti najtežje trenutke slovenske zgodovine – nato pa razviti izpolnjeno in ustvarjalno življenje misleca, šolnika, pisatelja in politika, življenje ene osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, iz katerega so prejemali in bodo še zajemali številni Slovenci po svetu in doma.
Poleg Milana Kneza, ki je skupaj z menoj preživel toliko let in pri poklicnem delu naredil veliko dobrega, ko je nadzoroval gradnjo ljubljanskega kliničnega centra in pozneje Cankarjevega doma, spomnim še nekaj kolegov iz bitolske vojaške šole, saj smo dolgo ostali povezani in jih danes tudi ni več med nami.
V Vipavi, kjer je živel zadnja leta, je 23. marca 2021 umrl upokojeni koprski škof Metod Pirih. Vsi, ki so bili v tesnejših stikih z njim, so poudarjali njegov prijazen, vesel, krotak, a kljub temu pokončen značaj. Vsem spominom nanj je skupno tudi to, da je bil rad z ljudmi, da si jih je zapomnil po imenih.
Na pobudo Lidije Drobnič je Ustavno sodišče leta 2011 razveljavilo poimenovanje ceste po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu, ki je simboliziral povojni totalitarni komunistični režim.
Ne spomnim se glasbenika, ki bi s tako izbranimi in izbornimi besedami pel o položaju navadnega človeka, njegovih stiskah in zablodah, o njegovem veselju in uspehih, zato lahko mirno rečemo, da je bil ravno on tisti Ratnik paorskog srca, o katerem govori njegova istoimenska pesem.
Poslovila se je pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič. Največ pohval je bila deležna za prevode slovenske poezije v italijanščino ter španske, francoske, italijanske … v slovenščino. Razburjala pa je s svojimi polemičnimi besedili, ki so bila največkrat objavljena kot pisma bralcev, včasih pa je z njimi tudi žela odobravanje.
Umrl je Franc Kramar, več mandatov župan Bohinja, od leta 2018 pa poslanec v Državnem zboru. Bohinjci se ga spominjajo po tem, da je bil pripravljen poslušati vsakega človeka, kolegi iz parlamenta pa po umirjenosti in odgovornem delu.
Milan Matos: »Gledam nazaj in vse bolj sem danes hvaležen za vse. Za vse zgodbe, ki sem jih doživljal, bolj in manj lepe, ene in druge, vse so pomembne. Vse so čudoviti splet človeških usod, hrepenenj, prizadevanj, človeških strasti, učenja, zmot, iskanja, povezovanja, druženja ter veselja zmag in porazov.«
Peter Kvaternik je pastoralno deloval v župnijah Šmarje – Sap, Škofljica, Sv. Katarina – Topol in Brdo pri Lukovici ter opravljal mnoge pomembne službe, med drugim je bil voditelj Pastoralne službe ljubljanske nadškofije, postulator v postopku za beatifikacijo slovenskih mučencev dvajsetega stoletja, arhidiakon in izredni profesor na Teološki fakulteti.
Irena Svoljšak je bila sopotnica skoraj neštevilnim, marsikomu tudi ogledalo, intimno prijateljstvo pa je na tem svetu redkost. Prihranjeno je globokim dušam, ki svoje popotovanje doživljajo s tisto globino, v katere kamrici prebiva Bog.
V petek, 16. oktobra 2020, me je šokirala vest, da je boj s covidom-19 kot prvi slovenski duhovnik izgubil primskovški župnik Franc Godec.
Aleš Lokar je bil eden prvih (šlo je za 70. leta) slovenskih »demokratov zahodnega tipa«, hkrati pa eden prvih intelektualcev po vojni, ki je intuitivno dojel nujnost kohezije srednjeevropskega duhovnega prostora. To je morda, tako meni njegov sin Andrej, njegova najdaljnosežnejša zapuščina.
Alenka Bole Vrabec, igralka, režiserka, kulturna animatorka, prevajalka in odlična kuharica. Vse to je delala na očeh javnosti. Ja, tudi kuhala, saj je v več tiskanih medijih objavljala kuharske kolumne, »začinjene« s široko razgledanostjo.
Umrla je literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica, pesnica … Alenka Glazer. Živela je polno pedagoško in umetniško življenje, ki ga je znala združiti z zasebnim, širila okrog sebe veselje in izžarevala toplino. Večkrat sva se srečali in ta srečanja so bila zame prijetna in bogata.
Franc Bole je ob sovražnih odporih in pritiskih oblasti z odločnostjo, pogumom in učinkovitostjo zaoral v zatohlo slovensko levičarsko medijsko sceno in jo prezračil z dragocenimi in nenadomestljivimi projekti. Kaj bi Slovenija brez svojih Ognjišč in kaj brez Boleta? Ostajamo mu večni dolžniki!
Tasić meni, da je priznanje zločinov in distanciranje od zločincev na strani Zveze borcev nujno za dialog, prav tako pa na domobranski strani distanciranje od vodstva, ki je domobrance izpostavilo prisegi tretjemu rajhu. Prihodnost vidi svetlejšo le v resnicoljubnosti in povezovanju.
Ivan Oman predstavlja edinstveno politično kontinuiteto s slovensko demokratično tradicijo. V tem je bil izstopajoč, velik in predvsem edinstven. Totalitarizem ga je zvijal, nikoli pa ni zlomil in še manj predrugačil ali okužil.