Nebodigatreba po imenu privatizacija

Ko v naši državi izrečemo to besedo, se je takoj nekako prilepi neka slabšalna konotacija v smislu prodaje družinske zlatnine pokvarjenim kapitalistom po večini iz zahoda. Slednji običajno želijo naše pridne in vestne delavce le izkoristiti in do konca izžeti, nato pa podjetja razkosati, najbolj donosne dele pa z dobičkom prodati naprej.

Dolžnost države do žrtve

Marsikdo je že dejal, da sprave pri nas nikoli ne bo in družbene okoliščine do zdaj žal temu kar pritrjujejo. Sam pa sem prepričan, da bomo enkrat dosegli stopnjo demokracije, ki bo to omogočila. Za zdaj ostaja, da so posledice vojne in revolucije, ki sta odprli razsežnosti nečloveškega ravnanja, uveljavljali ne-vrednote kot laž, prevaro, nasilje, nespoštovanje osebe in njene lastnine, trajno pohabile družbeno in osebno zavest.

Matej Kovač: Neznosna lahkost nasprotovanja privatizaciji

Moji hrvaški kolegi sicer niso veseli, ko to rečem, ampak vse težave, ki jih imamo v Sloveniji, so na Hrvaškem, razen redkih izjem, še mnogo večje: javni dolg, proračunski primanjkljaj, nezaposlenost, moč raznih interesnih skupin. Sam opazim dve razliki. Ljudje so kljub večjemu siromaštvu bolj optimistični in bančni sistem se v krizi ni sesul.

A. Naglič, Slovenski čas: Dragi socializem

V evropskih državah, ki se soočajo s stagnacijo ali celo nazadovanjem ekonomije, socializem postaja iz dneva v dan bolj opevana politična tema. Nekateri v njem vidijo mesijanskega spodbujevalca gospodarske rasti, zlasti z obsežnejšim zadolževanjem države … Beri dalje

Sesutje kitajskih borz: tokrat le kriva država?

Kitajcem sta se zgodila črni ponedeljek iz leta 1929, japonski zlom iz leta 1989 in nedavni zlom balkanskih borz. Vse skupaj bi naj v tem obdobju na kitajskih borzah izpuhtelo za približno 3.000 milijard dolarjev vrednosti. Zgodil se je deja vu velikih borznih zlomov dvajsetega stoletja, ki so bili podprti s poceni kreditno ekspanzijo bank velikemu številu majhnih vlagateljev.

Slovenija – država sužnjev?

Vsakdo bi poskusil delati, če bi imel svobodo do tega in ga ne bi država pri tem ovirala. Pritrdil je temu, da ni važno, kdo si, ko začneš v življenju, glavno je, da imaš vse možnosti, da napreduješ v življenju. Žalostno pa je skomignil, da na žalost v Sloveniji glede malega človeka danes ni nič kaj bolje kot v stari Jugi: vse se mu omejuje in vse regulira.

Odrinjenost kmeta vse do najnovejših časov

»Le vkup, le vkup uboga gmajna« je bil klic , ki je pred 500 leti, leta 1515, prediral ozračje in pozival razžaljene in ponižane, v revščino potisnjene kmete k solidarnosti, k združitvi, k oblikovanju moči, s katero bi v uporu proti svojim gospodarjem dosegli znosnejše in boljše življenje v okviru od Boga dane ureditve sveta. Praviloma več kot 90% prebivalstva so bili prav kmetje in na njihovih ramenih sta slonela preživetje in blaginja celotne družbe in države.

Privatizacija: ‘Pravljice’ o prenizki ceni za Telekom (VIDEO)

V času še enega protesta zoper privatizacijo je nekaj ulic stran potekal razmislek ‘Kapital je plaha ptica – ga bosta ulica in politika odgnali?’. Okroglo mizo je organiziral Visio institut, v imenu katerega je dr. Anže Burger izrazil upanje, da aktualna privatizacija vendarle pomeni prehod iz državnega kapitalizma v svobodno tržno gospodarstvo.

Država, ki jo je zapustil zdrav razum

V normalnih državah privatizacija nikakor ne pomeni čudežnega zdravila. V Sloveniji pa. Državno lastništvo še ne pomeni nujno tudi slabega upravljanja in odvečnega stroška za davkoplačevalce. V Sloveniji pa. V Sloveniji je namreč državno solastništvo neposreden instrument politike, ki na ta način usmerja pretok dela sredstev k politično všečnim.

M. Kovač, Družina: Strateška domišljavost

Slovenska vlada je minuli teden potrdila strategijo upravljanja državnih naložb, ki naj bi določala, kaj se bo dogajalo z državnim premoženjem, ocenjenim na 11 milijard evrov. Ker smo po deležu vrednosti državnega premoženja glede na … Beri dalje

Sebični socializem

Ponavadi, ko slišimo besedo sebičnost, pomislimo na “tiste sebične kapitaliste, ki želijo vse zase”, socialne demokrate pa ponavadi čislamo in povzdigujemo v višave, ko pa kaj narobe naredijo pa rečemo “hja, pač niso vsi popolni” ter jim pustimo da odkorakajo od odgovornosti brez posledic, česar sebičnemu pohlepnemu kapitalistu nikoli ne bi dopustili, ali pač?