Takoj po osamosvojitvi so novinarji-družbenopolitični delavci v vodilnih slovenskih medijih lansirali floskulo, kako škodljivo je, če se politika vmešava v gospodarstvo. Za tovarišijo je bilo nesprejemljivo, da bi politiki, ki so pridobili odgovornost za upravljanje z državo po nepredvidljivi demokratični proceduri, posegali v zatečene »pravice« upraviteljev družbenega in državnega premoženja. Ko so se najmočnejše interesne skupine v Sloveniji naučile bolje obvladovati demokratični proces in so volitve postale manj nepredvidljive, se je zgražanje nad vplivom politikov v gospodarstvu umaknilo v ozadje, spet pa je postalo aktualno z nastopom prve Janševe vlade leta 2004.
Politika, vsaj tista, ki upravlja z državo, se mora vmešavati v gospodarstvo. Udeležencem na trgu mora zagotavljati pravno varstvo, varovati mora lastninske pravice, pravosodje mora skrbeti, da se konflikti pravično in hitro razrešujejo. Država mora varovati konkurenco in preprečevati zlorabe monopolistov, varovati mora zdravje potrošnikov in poskrbeti, da gospodarske dejavnosti ne uničujejo okolja. Kjer je država lastnik premoženja, mora z njim ravnati kot skrben gospodar. Država nastavlja uprave družb v državni lasti in vodilni politiki, ki so te uprave nastavili, bi morali biti za »dosežke« svojih direktorjev vsaj politično odgovorni. Za vse naloge »vmešavanja« države v gospodarstvo modra politika postavi pregleden zakonodajni in administrativni okvir, ki potrebo po arbitrarnem in ad hoc posredovanju politikov zmanjšuje na minimum.
Navedene odgovornosti države do gospodarstva pa ne pomenijo, da se lahko politiki vtikajo v poslovne odločitve gospodarskih družb, kadar se jim zazdi, tudi če so te v državni lasti.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
