Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Čas med božičem in godom sv. Silvestra je primeren, da se potegne črta pod starim letom. Tudi v Svetu za zaščito svobode govora (SZSG).

Svet je mlado združenje, v začetku oktobra je bilo v okviru Zbora za republiko (ZzR) ustanovljeno na pobudo Franceta Cukjatija, predsednika ZzR. Prevladalo je mnenje, da se v Sloveniji svoboda govora vse bolj omejuje in da je kot temeljna človekova svoboščina ogrožena. Svet si je zadal nalogo, da si bo prizadeval, da lahko vsakdo javno izrazi mnenje, stališče in širi ideje v skladu s svojim svetovnim nazorom, ne da bi se pri tem bal, da bi ga oblast zaradi njegovih besed preganjala.

V Svetu bi bili veseli, ko ne bi imeli dela. Žal je v tem trenutku v Sloveniji realnost ravno nasprotna: vsakodnevno se bolj ali manj javno izpostavljeni posamezniki zaradi izrečenih ali zapisanih besed srečujejo z medijskim pogromom in vladnimi grožnjami, ki se mestoma spremenijo v kazenski pregon. Mlada država se tako spreminja v močvirje, kjer zaudarja po enoumju, kjer so dovoljene samo uradne razlage stvari in dogodkov, ki prihajajo s »slonokoščenih stolpov«; vsako odstopanje od tega je lahko nemudoma označeno za »sovražni govor«.

V Sloveniji Ustava RS ščiti posameznika pred zlorabami vsakokratnih oblastnikov. Žal se 39. člen Ustave, ki posamezniku brez kančka dvoma zagotavlja svobodo »izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja«, ne upošteva več ali pa se razlaga Ustave prilagaja pravnemu in zakonodajnemu novoreku, ki temelji na »viktimizaciji«, se pravi vnaprejšnji podelitvi statusa žrtve določenim skupinam ljudi z namenom, da bi se zaščitile pred kakršno koli kritiko in izražanjem negativnih mnenj o njihovem delovanju. To ne pomeni samo nevarnosti za svobodo govora, ampak za svobodo nasploh.
V Svetu smo tako z zaskrbljenostjo sprejeli novico, da je Ministrstvu za kulturo RS dalo v javno obravnavo nov Zakon o medijih (ZMed-1). Namesto da bi zakon omejil pristojnosti države na področju medijev, zakon povečuje možnost vplivanja države na izdajanje in delovanje medijev.

Mediji so brez dvoma eden od temeljev nadzora oblasti in svobode govora. Po definiciji branijo svobodo izražanja in širijo vladajočim tudi nevšečne ideje. Nova zakonodaja svobodno delovanje medijev še bolj regulira in jih omejuje. Še posebej je strašljiv predlagani 34. člen zakona, ki državnemu uradniku (inšpektorju za medije) daje pristojnost, da mediju naloži, da mora v 24 urah odstraniti vsebino, ki se njemu zdi sporna. To ni samo poseg v svobodo govora in svobodno uredniško presojo, ampak tudi v ustavnopravno varovano pravico do prostega razpolaganja z zasebno lastnino. V Svetu bomo predlagani zakon še podrobno preučili, že zdaj pa je jasno, da si država s tem zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države. V svobodnih in demokratičnih družbah država ali vsakokratna Vlada RS nima nikakršne pravice preprečiti ali omejiti svobode izražanja, še posebej pa ne posegati v delovanje medijev.

V Svetu bomo tudi v letu 2024 nadaljevali s svojim glavnim prizadevanjem – da lahko vsakdo izrazi in pove svoje mnenje in stališče.

Za Svet za zaščito svobode govora:
Jože Biščak, predsednik