Trk valov izseljevanja

V petdesetih letih ljudje odhajajo še vedno iz političnih razlogov. Ne več sicer zato, da bi si rešili življenje, ampak ker jim je bilo jasno, da doma pač več ne bo šlo. Niso se strinjali z režimom, za katerega so videli, da ne gre v pravo smer. Lahko pa so bili to tudi ljudje, kot sta bila Jože Pučnik in nedavno umrli Ljubo Sirc, ki sta bila dejansko zaprta, in sta šla potem v tujino.

Zastonj elektrika za populiste

Duhovita modrost Winstona Churchilla pravi, da je najboljši argument proti demokraciji petminutni pogovor s povprečnim volivcem. “Povprečni volivec” v tej izjavi predstavlja projekcijo vseh negativnih občutij, ki se porodijo ob misli na »človeka-masa«, ki mu konformizem, čredni nagon ter duhovna omejenost ne omogočajo kritičnega razumevanja političnega dogajanja.

Čakajoči odjuge

Slovenski pomladni pol ima dva problema. Po eni strani je nehote vpet na voz preteklosti, ki ga vleče po svoje. Drugi problem, ki je bolj zunanjega značaja, je v tem, da tranzicijsko-kontinuiteta stran že več let uspešno zavira sprožilce procesov, ki bi lahko prinesli spremembe, kakršni se dogajajo v Južni Ameriki.

Argentina: vse se vrača, vse se plača

Macrijev dosežek – če že – je v tem, da je uspel v zelo kratkem času vladanja urediti omenjeni spor, ki se je že kar nekaj časa vlekel po ameriških in mednarodnih sodiščih, ter popolnoma obrniti smer ekonomske politike, kljub pomanjkanju zadostne večine v obeh parlamentarnih domovih. Prejšnja oblast je ta spor spolitizirala do onemoglosti ter iz njega naredila narodno-eksistencialni problem.

Bankrot južnoameriške socialistične paradigme

Zdi se, da so razmere v južni Ameriki še kako zanimive za tukajšnjega bralca, ki je često nostalgično zaljubljen v socialistično samoupravljanje. Socializem gor ali dol, so osnovni zakoni ekonomije pač neizprosni, kulturno-bojna retorika pa ne more nahraniti lačnih otrok. Argentinska zgodba kaže, da je mogoče prekiniti status quo.

Alex Chafuen za Slovenski čas: Spoprijem s pajdaštvom

Sredi februarja je Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta gostila dr. Alexa (Alejandra) Chafuena, ameriškega ekonomista argentinskega rodu, predsednika fundacije Atlas Network, člana Mont Pelerin Society in člana odborov številnih libertarnih nevladnih organizacij in fundacij. … Beri dalje

Kirchnerjeva se poslavlja. Ali pač?

Saga se nadaljuje: 25. oktobra bodo v Argentini potekale predsedniške volitve, na katerih se bo pomerilo šest kandidatov. Med njimi Kirchnerjeve ne bo, ker je s svojim drugim zaporednim mandatom izčrpala vse ustavno predvidene možnosti na vrhu države. Konec koncev sta z možem to mesto skupno zasedala celih dvanajst (!!) let.

Ker se ne znamo zazreti v naše junaške zglede

Danes se evropske države panično sprašujejo, ali bodo s svojimi bogatimi proračuni in mogočno administracijo oskrbele sto beguncev več ali manj, Janez Hladnik pa se ni ustrašil in je z vso vnemo prestrezal trde pristanke na tuja tla tisočem in tisočem rojakov. Trdno je stal na strani resnice in pravice. Trdno je stal na strani pomoči potrebnih.

Ne joči za menoj, Argentina

»Edini način, kako poravnati dolg s mrhovinarskimi skladi je ta, da jim kar predamo celo Argentino. Ko bodo morali prevzeti odgovornost za naše težave ter na veliko plačevati transferje ogromnemu številu nesposobnežev, bodo po dveh mesecih prijokali, naj jim jo odkupimo nazaj po polovični ceni. Janez d.o.o.«.

Tone Mizerit: “Slovenska skupnost ima zavest pričevanja”

“Velika težava seveda je, da se Slovenci v Sloveniji ne zavedajo, da obstaja del naroda na drugi strani meja in da tudi ti Slovenci zunaj Slovenije lahko nekaj prispevajo. Ne le kapital za njihova podjetja, ampak predvsem duhovni kapital. Tega bi Slovenci v svetu gotovo lahko prispevali. Vprašanje seveda je, ali Slovenci v Sloveniji sploh vedo, da potrebujejo duhovni kapital, a to je druga tema.”

Bomo morali res doseči dno?

Medtem ko berete te vrstice, se je svetovno prvenstvo v nogometu v daljni Braziliji že začelo. Seveda (tokrat) brez udeležbe Slovenije. Je pa zato slovenska izbrana vrsta malo pred začetkom prvenstva odšla na turnejo po Južni Ameriki in se pomerila tudi z argentinsko nogometno reprezentanco. Žal tudi tokrat ni šlo brez škandala. Nekoga je očitno zmotilo, da so argentinski Slovenci na tribuno prinesli »domobransko« zastavo.

Z roko v roki – vernost in narodna zavednost

V nedeljo, 11. maja, je slovenska skupnost v Argentini tradicionalno poromala v narodno svetišče v Luján. To ni bil katerakoli dan v letu, ampak nedelja po prazniku lujanske Matere Božje, torej dan, ko se v ta kraj zgrinjajo množice romarjev. In vendar – mogočna bazilika je ob uri, ko bi človek pričakoval osrednjo slovesnost z argentinskimi škofi in kardinali, rezervirana za – Slovence!