V prvih dveh prispevkih sem slovensko skupnost v Entre Riosu orisal z vidka nelahke in konfuzne zgodovine. A ozrimo se sedaj še v sedanjost. Slovenska skupnost v Entre Riosu danes doživlja pravo renesanso. Svoje potovanje … Beri dalje
Če že sam potek izseljevanja iz naših krajev in naseljevanja v Argentini v 19. stoletju, ki sem ga orisal v prejšnjem prispevku, ni podatkovno popoln in temeljni tudi na domnevah, saj iz tistega časa niso … Beri dalje
Ob splošnem zelo slabem poznavanju izseljenske tematike v slovenski javnosti lahko rečemo, da je vendarle še najboljše poznana slovenska skupnost v Argentini. Najbolj je zaradi zgodovinskih okoliščin in svoje intelektualne moči poznan tretji val, povojna … Beri dalje
V petdesetih letih ljudje odhajajo še vedno iz političnih razlogov. Ne več sicer zato, da bi si rešili življenje, ampak ker jim je bilo jasno, da doma pač več ne bo šlo. Niso se strinjali z režimom, za katerega so videli, da ne gre v pravo smer. Lahko pa so bili to tudi ljudje, kot sta bila Jože Pučnik in nedavno umrli Ljubo Sirc, ki sta bila dejansko zaprta, in sta šla potem v tujino.
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor v Argentini obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo je minister Žmavc že odpotoval v največje brazilsko mesto Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega … Beri dalje
Duhovita modrost Winstona Churchilla pravi, da je najboljši argument proti demokraciji petminutni pogovor s povprečnim volivcem. “Povprečni volivec” v tej izjavi predstavlja projekcijo vseh negativnih občutij, ki se porodijo ob misli na »človeka-masa«, ki mu konformizem, čredni nagon ter duhovna omejenost ne omogočajo kritičnega razumevanja političnega dogajanja.
Papež Frančišek pogosto poudarja vrednoti dialoga in graditve mostov, kar je udejanjil v petek, 28. maja, ko se je srečal z eno svojih nekdanjih najglasnejših kritik iz domovine, ki ni samo okupirala njegove katedrale, marveč je … Beri dalje
Leta 2013, ko sem se potikal po Argentini, sem imel priložnost in čast spoznati tudi nekaj argentinskih Slovencev. Gre za Slovence in njihove potomce, ki so bili po 2. svetovni vojni zaradi protikomunizma s strani … Beri dalje
Slovenski pomladni pol ima dva problema. Po eni strani je nehote vpet na voz preteklosti, ki ga vleče po svoje. Drugi problem, ki je bolj zunanjega značaja, je v tem, da tranzicijsko-kontinuiteta stran že več let uspešno zavira sprožilce procesov, ki bi lahko prinesli spremembe, kakršni se dogajajo v Južni Ameriki.
Macrijev dosežek – če že – je v tem, da je uspel v zelo kratkem času vladanja urediti omenjeni spor, ki se je že kar nekaj časa vlekel po ameriških in mednarodnih sodiščih, ter popolnoma obrniti smer ekonomske politike, kljub pomanjkanju zadostne večine v obeh parlamentarnih domovih. Prejšnja oblast je ta spor spolitizirala do onemoglosti ter iz njega naredila narodno-eksistencialni problem.
Zdi se, da so razmere v južni Ameriki še kako zanimive za tukajšnjega bralca, ki je često nostalgično zaljubljen v socialistično samoupravljanje. Socializem gor ali dol, so osnovni zakoni ekonomije pač neizprosni, kulturno-bojna retorika pa ne more nahraniti lačnih otrok. Argentinska zgodba kaže, da je mogoče prekiniti status quo.
Sredi februarja je Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta gostila dr. Alexa (Alejandra) Chafuena, ameriškega ekonomista argentinskega rodu, predsednika fundacije Atlas Network, člana Mont Pelerin Society in člana odborov številnih libertarnih nevladnih organizacij in fundacij. … Beri dalje
Uvodno obvestilo in vabilo k sodelovanju gornikom in planincem Na temelju listine o prijateljskem sodelovanju med gorniki-skalaši in PD Celje in gorniki SPD Bariloche z dne 25.2. 1996 ob 45. letnici SPD v Argentini. Ob … Beri dalje
Saga se nadaljuje: 25. oktobra bodo v Argentini potekale predsedniške volitve, na katerih se bo pomerilo šest kandidatov. Med njimi Kirchnerjeve ne bo, ker je s svojim drugim zaporednim mandatom izčrpala vse ustavno predvidene možnosti na vrhu države. Konec koncev sta z možem to mesto skupno zasedala celih dvanajst (!!) let.
Danes se evropske države panično sprašujejo, ali bodo s svojimi bogatimi proračuni in mogočno administracijo oskrbele sto beguncev več ali manj, Janez Hladnik pa se ni ustrašil in je z vso vnemo prestrezal trde pristanke na tuja tla tisočem in tisočem rojakov. Trdno je stal na strani resnice in pravice. Trdno je stal na strani pomoči potrebnih.
Gost tokratnega Srečanja pod lipami v Gorici je bil Tone Mizerit, časnikar in dolgoletni aktivni član slovenske skupnosti v Argentini, v mnogo različnih vlogah. Voditeljica večera, goriška časnikarka Erika Jazbar, je gosta po uvodnih vprašanjih … Beri dalje
Ko sem se s starši junija 2002 preselila iz Buenos Airesa v Ljubljano, je bilo eno prvih vprašanj, ki so nam ga zastavili ljudje okoli nas: »Kdaj greste pa na morje?« Izjemno so bili začudeni, … Beri dalje
Tone Rode, direktor založbe Družina, na srečanju pod lipami v Gorici Ob mesecu verskega tiska sta Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič povabila na goriško srečanje pod lipami v četrtek, 29. januarja, Toneta … Beri dalje
»Edini način, kako poravnati dolg s mrhovinarskimi skladi je ta, da jim kar predamo celo Argentino. Ko bodo morali prevzeti odgovornost za naše težave ter na veliko plačevati transferje ogromnemu številu nesposobnežev, bodo po dveh mesecih prijokali, naj jim jo odkupimo nazaj po polovični ceni. Janez d.o.o.«.
“Velika težava seveda je, da se Slovenci v Sloveniji ne zavedajo, da obstaja del naroda na drugi strani meja in da tudi ti Slovenci zunaj Slovenije lahko nekaj prispevajo. Ne le kapital za njihova podjetja, ampak predvsem duhovni kapital. Tega bi Slovenci v svetu gotovo lahko prispevali. Vprašanje seveda je, ali Slovenci v Sloveniji sploh vedo, da potrebujejo duhovni kapital, a to je druga tema.”