Lojze Peterle: “Nihče ni mogel sam narediti lustracije”

peterle riharSlovenski katoliški izobraženci so ob priliki bližnje petindvajsetletnice slovenske državnosti na pogovor, ki ga je vodil Lenart Rihar, povabili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Večer se je pričel ob razmisleku, kako to, da se bolj ali manj vsi strinjamo, da država Slovenija ni uresničila pričakovanj, ne strinjamo pa se o razlogih za to. Lojze Peterle je sicer mnenja, da je bila prva polovica 25 let boljša od druge, po kateri pogosto presojamo celotno obdobje samostojnosti in na kateri temelji nezaupanje do države. Prepričan je, da so bila neuresničena predvsem pričakovanja kristjanov, ki so posledično abstinirali iz političnega življenja. Neuspela tranzicija v pristno demokracijo je posledica razbitja DEMOS-a, prehitrega boja za oblast v koaliciji ter izločanja SKD. Razpad DEMOS-a so do danes kot napako opredelili tako pokojni Jože Pučnik, kot tudi Janez Janša, Dimitrij Rupel kot pred kratkim tudi Igor Bavčar.

Peterle ugotavlja, da smo razvili zelo različen odnos do slovenske države, saj del praznuje njeno državnost, drugi del pa jo dojema drugače. Niti ob njenem nastajanju ni bilo enotnosti, o kateri se tako govori, saj jo je Peterle čutil le ob plebiscitu in v vojni, v vladi pa ne. Spregovoril je o presenetljivi zmagi SKD na volitvah leta 1990, o zadržanosti kristjanov do politike, češ da “politika ni za kristjane” in o tem, da je ponudil mandatarstvo Jožetu Pučniku – tudi za to, da bi ublažil napade na vlado. Peterle je spregovoril tudi v vstopu SKD v koalicijo leta 1992, kar je pogojeval s hkratnim vstopom tedanjih socialnih demokratov, saj je želel, da ima pomladna stran vendarle vpliv na oblast. Iz koalicije je izstopil zaradi neupoštevanja SKD, še pred Oglejskim sporazumom.

Še danes Lojzeta Peterleta na različnih srečanjih sprašujejo o lustraciji in mu jo oporekajo. “Nihče ni mogel sam narediti lustracije, nisem hotel biti maršal Tito,” odgovarja Peterle, in pojasnuje da niti v DEMOS-u ni bilo večine za to, niti je do sedaj ni bilo v parlamentu.

Med drugim sta se sogovornika dotaknila tudi neuspešne združitve SKD in SLS. Peterle je najprej pojasnil, da se je zgodovinska SLS že prej združila z SKD in da je bila prvotna Kmečka zveza mišljena kot nadstrankarski sindikat, vlogo nekdanje SLS pa bi prevzeli krščanski demokrati. Meni, da je bil namen združevanja dober, izvedba pa slaba. Vse se je končalo s predlogom pokojnega Franca Zagožna, da se z ustavnim zakonom obide na Ustavnem sodišču potrjen večinski volilni sistem. Ostaja pa še danes za Lojzeta Peterleta uganka, kako to, da je večina nekdanjih funkcionarjev SKD ostalo v SLS in se niso pridružili Novi Sloveniji.

Ob koncu je Lojze Peterle spregovoril še o prihodnosti Evropske unije, v kateri je šlo še pred kratkim ‘vse navzgor’, danes pa niti mir ni več samoumeven. Še posebej ga skrbijo trenja na Poljskem, kjer govorijo o Nemcih tako kot so leta 1939. Prepričan je, da bo Evropska unija v primeru svoje neenotnosti postala marginalna, pod vplivom zunanjih centrov moči. Sam deluje v smeri sodelovanja, ker v tem vidi edino pravo pot.