Gabriele Münter in Vasilij Kandinski sta z drugimi umetniki sooblikovala znamenito umetniško skupino »Der Blaue Reiter« (Modri jezdec), katere člani so si prizadevali za preseganje postromantičnega slikarstva v ekspresionizem ter abstraktnost 20. stoletja.
Papež Pavel VI. je ob 50. obletnici prikazovanj (13. maja 1967) poromal v Fatimo in v govoru posebej naglasil poziv fatimske Gospe k molitvi in pokori. Papež Janez Pavel II. je obiskal Fatimo od 12. do 13. maja 2000. Papež je pripisoval posebnemu čudežu fatimske Marije, da je preživel atentat 13. maja. 1981. Fatimo je obiskal tudi papež Benedikt XVI. med 11. in 14. majem 2010.
Stane Granda je bil med pobudniki in avtorji celjskega obeležja narodnemu prizadevanju za Slovenijo že od leta 1848 dalje. V Celju na železniški postaji imajo edinstveno obeležje narodnemu prizadevanju za Slovenijo že od leta 1848 … Beri dalje
Kako malo je manjkalo, da bi prišlo do prelivanja krvi, potrjuje izjava Edvarda Kardelja, ki je 24. januarja 1958 na plenumu CK ZKS dejal: »Mislim, da je bilo zgolj naključje, da tudi v Trbovljah ni bilo treba intervenirati z orožjem!«
Josip Broz Tito je umrl (4. maja 1980) sam brez prijateljev, potem ko je odžagal vse svoje mogoče sovražnike. In te je videl povsod. Kljub temu je uspel za seboj pustiti kult osebnosti, ki ga nekateri častijo še po vseh teh letih.
To je madež sramote in zločin, ki kriči v nebo po maščevanju, tako kot je celotni Jasenovac sramotni madež za Neodvisno državo Hrvaško”, je zagrebški kardinal Alojzije Stepinac napisal poglavniku Anteju Paveliću, ko je izvedel, da je v taborišču umrl slovenski duhovnik Franc Rihar.
Število žrtev uničenja baskovskega mesta je navdihnilo Pabla Picassa, da je ustvaril znamenito sliko »Guernica«, ta pa je v javnosti še dodatno utrdila prepričanje o genocidni naravi nacifašizma.
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu. Sveti Jurij je visoko, tik pod vrhom priljubljenosti v Sloveniji, gledano po številu cerkva in kapel, ki jih ima v seznamu RKC. Najbolj priljubljen svetnik je Sveti Miklavž, ki sicer nastopa pod dvema imenoma in ima 122 cerkva. Jurij jih pa ima 82.
V torek, 24. julija 2012 je iz medijev udarila novica, da mora nadškof Alojz Uran kot duhovnik umolkniti, zapustiti vernike, katerim je na neštetih romanjih s svojo besedo in pesmijo pomagal znova najti smisel, oditi iz dežele, ki ji je pokončno služil v letih komunističnih maltretiranj duhovnikov, zapustiti prijatelje, s katerimi je delil njihove prelomne življenjske trenutke (od porok do krstov otrok) in jih v trenutkih jeze in razočaranj zmeraj znal pripeljati nazaj na pot razumevanja in usmiljenja.
Rok, evropski romar,
kužen in zaprt,
ki si ozdravil mnoga telesa
in ljudi privedel k Bogu,
posreduj za nas
in obvaruj nas hudih bolezni
na telesu in duši.
Kulaški procesi so bili predvsem politične narave, saj so sodniki sodbe utemeljevali s političnimi argumenti. Največ sodnih procesov proti velikim kmetom je bilo pred sodišči na Štajerskem in v Prekmurju. Na kulaških procesih so sodišča izrekla ostrejše kazni kot prejšnja leta: daljše odvzeme svobode, višje denarne kazni in kot najhujšo kazen – zaplembo premoženja.
Giuseppe Tartini se je rodil 8. aprila leta 1692 v Piranu. Po zasutju piranskega mandrača pred več kot 120. leti so glasbenemu mojstru in violinskemu virtuozu pred njegovo rojstno hišo postavili bronasti kip v nadnaravni velikosti.
Svetovni splet in s tem odprtje nekaterih arhivov omogoča 24/7 brskanje, kar zelo olajša ljubiteljske raziskave. Arhivi so namreč praviloma odprti le dopoldne, tako da spletni dostop spodbuja razcvet tovrstnih raziskav. In kdaj, če ne prav v času, ko smo po službeni dolžnosti ali državni odredbi veliko časa ob domačem ognjišču (beri: računalniku)?
Zoran Polič, nekdanji član Izvršilnega odbora OF in član predsedstva SNOS, po vojni notranji minister, v osemdesetih letih pa eden najbolj zagrizenih nasprotnikov demokratičnih procesov ter nepopustljiv branilec starega komunističnega režima in socialističnega samoupravnega sistema, je na posvetu Osvobodilna fronta slovenskega naroda – zgodovinski čas in mesto, ki je bil maja 1991, tik pred osamosvojitvijo, še zadnji tovrstni posvet o OF, opozoril na fascinantno in domala popolnoma neznano dejstvo: »Pobude za Dolomitsko izjavo ni dala Partija, ampak Edvard Kocbek!«
Črne koze zaradi drastičnih ukrepov v Sloveniji niso povzročile žrtev, ostajajo pa spomini na kršitve Hipokratove zaprisege, saj mnogi zaradi strahu niso hoteli pomagati bolnikom.
Krščanski socialisti in sokoli so se z Dolomitsko izjavo odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in tudi v povojnem obdobju, vse do plebiscitarne odločitve večine Slovencev o samostojni Sloveniji in uvedbe demokracije 23. decembra 1990.
Snežna ujma je popolnoma ohromila avtobusni in vlakovni promet, prekinjene so bile številne telefonske linije, cela področja Slovenije pa so bila odrezana od sveta in brez električne energije.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte (OF) za Dolenjsko je 10. februarja 1944 izdal ukaz, s katerim je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano branje »ljubljanskega tiska«. Pod tem pojmom sta bila mišljena predvsem oba tradicionalna slovenska časnika, liberalno Jutro in konservativni Slovenec.
Danes lahko samo ugotavljamo, kaj vse smo Slovenci zamudili, kaj vse izgubili, kaj smo po letu 1945 na račun namesto tega dobili – osovraženi režim, ki danes spet dobiva krila. Z ustanovitvijo takratne velike Slovenije bi se otresli nemške nadvlade, ker pa se to ni zgodilo, pa smo dobili srbski jarem, kar je bila to velika zgodovinska napaka.
Razmišljanja Milovana Đilasa so med slovensko levo usmerjeno inteligenco naletela na ugoden odziv, zlasti pri skupini intelektualcev okrog časnika Naši razgledi. Povsem drugače pa je njegovo pisanje spremljal slovenski ortodoksni partijski vrh.