Komunistično preganjanje kmetov v obdobju 1945-1955, med drugim tudi kulaški procesi, je bilo obsežno, a je še vedno malo raziskano področje. Dejstvo je, da so bili med socialnimi skupinami, ki so utrpele najhujše posledice vojne in razrednega boja, kmetje zelo izpostavljeni, še posebej na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je nova oblast velike kmete imenovala po ruskem vzoru – kulake. Na to temo je znan odličen film »Moj ata, socialistični kulak!«. V slovenskih vaseh, kjer kmetje med boljševistično revolucijo niso sodelovali s partizani, so bili po vojni na osnovi revolucionarnega prava deležni dolgoletnega preganjanja, zatiranja in diskriminacije.
Komunistična oblast stiska kmete
Razvoj kmetijstva po vojni ni bil samo gospodarski, ampak predvsem ideološki, politični in socialni problem. Zato je komunistična oblast položaj kmetov urejala s številnimi administrativnimi ukrepi. Eden prvih takšnih ukrepov je bila obvezna oddaja hrane – pridelkov za zagotovitev preskrbe prebivalcev, predvsem v mestih, kjer so gradili tovarne in stanovanjske bloke. Denarja ni bilo, ampak so lahko ljudje hrano in drugo blago dobili na osnovi kart in bonov. Pomembni ukrepi na kmetijskem področju, ki so po vojni izredno močno vplivali na položaj kmetov, so bili še sistem racionalizirane preskrbe, agrarna reforma leta 1945, zakon o nacionalizaciji premoženja, ustanavljanje kmetijskih zadrug, proces socialistične preobrazbe vasi in kolektivizacije kmetijstva od leta 1949 naprej ter prvi petletni plan med letoma 1947 in 1951.
Zloglasna resolucija Informbiroja
Dodatno zaostritev odnosov Partije do kmetov je povzročila zloglasna resolucija Informbiroja, spor med Titovo Jugoslavijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo leta 1948. Temu je namreč sledila gospodarska blokada držav vzhodnega bloka proti Jugoslaviji, ki se je nenadoma znašla v izredno težkem položaju. S tem je bilo ogroženo izvajanje petletnega načrta, državi je grozila vojaška intervencija, njenim prebivalcem pa lakota. Komunistična oblast je začela težave v preskrbi in grozečo lakoto odpravljati z večjimi obremenitvami in z drastično zaostritvijo odnosov do kmetov. To izvajanje kolektivizacije na vasi je določil centralni komite KPJ konec januarja 1949 z Resolucijo o osnovnih nalogah Partije na področju socialistične preobrazbe vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje.
Kulaški procesi
Ko je KPJ leta 1948 začela zaostrovati politiko do kmetov, je začelo naraščati tudi število sodnih procesov proti velikim kmetom – kulaških procesov. Vrh so dosegli med letoma 1949 in 1951, ko so bili v procesu kolektivizacije kmetijstva pritiski na kmete najhujši. Na kulaških procesih so sodišča izrekla ostrejše kazni kot prejšnja leta: daljše odvzeme svobode, višje denarne kazni in kot najhujšo kazen – zaplembo premoženja. S tem je država hotela okrepiti predvsem zadružni sektor kmetijstva. Pri tem je treba povedati, da so bili kulaški procesi predvsem politične narave, saj so sodniki sodbe utemeljevali s političnimi argumenti. Največ sodnih procesov proti velikim kmetom je bilo pred sodišči na Štajerskem in v Prekmurju.
Pomoč v hrani iz ZDA in Anglije
Kljub številnim prisilnim ukrepom pri ustanavljanju zadrug in izvajanju kmetijske politike oblasti na splošno ni uspelo, kar je želela in načrtovala. Kmetom ni bilo veliko mar za partijsko linijo, če pa so se morali boriti za preživetje, in so se zato ukrepom oblasti upirali. Posledica različnih pritiskov in ukrepov oblasti je bila, da so začeli kmetje jeseni 1951 množično izstopati iz zadrug, oblast pa novih zadrug tudi ni več ustanavljala. Za kmete so nastopili boljši časi tudi po sporu z Informbirojem, ko je Jugoslavija začela dobivati gospodarsko in vojaško pomoč zahodnih držav, zlasti ZDA in Anglije, ki pa so jo pogojevali tudi s spremembo jugoslovanske gospodarske politike. Starejši bralci se gotovo še spominjajo, kako so v šolah otroci dobivali v pločevinkah izredno okusen sir in maslo ter mleko v prahu.
V kulaških procesih obsojeni kmetje rehabilitirani šele v samostojni Sloveniji
Prvo pobudo za rehabilitacijo v kulaških procesih obsojenih kmetov je leta 1970 izpostavil Ivan Pučnik, poslanec v republiškem zboru, kar je republiški sekretar za pravosodje Viktor Damjan odločno zavrnil. Obsojeni kmetje so doživeli rehabilitacijo šele leta 1991 z Zakonom o denacionalizaciji in z Zakonom o popravi krivic leta 1996.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Vir: Kulaški procesi v Sloveniji med letoma 1949–1951, fotografije so s spleta
