Višegrajci vabijo v Ljubljano na razstavo, s katero želijo opozoriti, da mineva trideset let od nastanka višegrajske družine srednjeevropskih držav. Milan Kučan, vemo, da je bila Jugoslavija, ki z novimi generacijami tone v pozabo, vaša intimna opcija, a dovolite nam višegrajske sanje, danes je nov dan!
Sprejel sem odločitev, da se s papežem spravim. Marsikdo se bo vprašal, zakaj to delam javno. Toda če sem kot novinar in publicist kdaj javno objavil kakšno kritiko na račun papeža, potem je prav, da javnosti predstavim tudi svoje spravno stališče.
Medtem se je del šolarjev vrnil v šolo. Nekateri starši so si oddahnili ter končno zadihali. Ker so se znebili nadležnih otrok, s katerimi se je lepo postavljati, ne pa ukvarjati. A kakšno sporočilo so prestregli otroci, ko so videli in občutili starševsko olajšanje ob novici, da gredo spet v šolo? So se počutili kot sončki in carji? Ali morebiti kot …?
Seveda smo vsi solidarni z Janezom Janšo in njegovimi najbolj napadanimi ministri. Nihče, ki ima malo zdrave pameti, ne verjame jeremijadam o medijski nesvobodi in neznosnim pritiskom hudobnega Janeza Janše in njegove tvitarske diktature. Dobro vemo, da je nedavno pisanje, ki ga je objavil Politico, le naivno repliciranje slovenske levičarske zgodbice.
Predavanje Belorusija med zgodovino in prihodnostjo želi opozoriti na nekatere vzporednice med slovensko in belorusko zgodovino. Pri tem bo v ospredju položaj beloruskega jezika, ki spominja na položaj slovenščine na nekaterih robnih območjih slovenskega narodnega ozemlja.
Tanja Fajon, politična voditeljica komunistov, javno časti spomin na enega od najbolj krvavih zločincev v zgodovini te države. Kdor bi to storil v spomin na kakega nacionalsocialističnega zločinca v Nemčiji, bi šel takoj v zapor ali psihiatrično bolnišnico, njegove politične kariere pa bi bilo dokončno konec.
Levica je bitko za oblast je izgubila, vojne nikakor ne, ker vojski, ki oblega trdnjavo na Gregorčičevi, cilj posvečuje uporabo revolucionarnih sredstev; vojakov, korakajočih ritensko v preteklost, ki ji po pomoti pravijo prihodnost, tudi ne primanjkuje. Levica je doslej v bitko neuspešno pošiljala slamnate vojskovodje, zdaj pa napoveduje, da bo prešla v odkrito izvajanje revolucionarnega terorja.
Upajmo, da Korl in njegova stranka pravih upokojencev po vseh teh uspešnih svetovnih, mednarodnih in državnih nastopih svojega vodje dokončno odhajata v pokoj. Slovenija si zasluži ta oddih.
Janez Mihovec – Hutunjski vrh Na pol poti na Pokljuko je smučišče Zatrnik. Oziroma, nekdaj je bilo. Smučarske naprave stoje že tretje desetletje. Vendar pozimi ponuja izhodišče za številne izlete. Parkiramo se pri gostilni Jager … Beri dalje
Sredi lanskega poletja nas je Tomažič presenetil s petimi zgodbami s skupnim naslovom Zlom, sedaj pa končuje scenarij za film Križev pot 1945. Če je Zlom prinesel zanimive zgodbe s presenetljivimi zapleti, z elementi kriminalke, ljubezni, romantike, družbene kritike, ki jjh je avtor postavil v posebno obdobje totalitarnega jugoslovanskega sistema, se Križev pot 1945 dotakne množičnih povojnih pobojev domobrancev in z njimi povezanih civilistov v Sloveniji leta 1945.
Eva Petrič s Koronavrtnico že od oktobra dalje širi upanje s stene nad grobnico cesarja Friderika III. v dunajski katedrali sv. Štefana in bo na ogled tam vse do konca septembra. Junija, avgusta in septembra 2020 ji je uspelo ujeti odprto okno v pandemiji in realizirati razstavo SOUNDeSCAPES: Uspavanka za drone v galeriji Photon v Ljubljani.
Naša postna odpoved in post naj se ne bi končala z praznikom Jezusovega vstajenja. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo. Začeli smo postni čas, ki je čas štiridesetdnevne priprave na obhajanje … Beri dalje
Poslovila se je pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič. Največ pohval je bila deležna za prevode slovenske poezije v italijanščino ter španske, francoske, italijanske … v slovenščino. Razburjala pa je s svojimi polemičnimi besedili, ki so bila največkrat objavljena kot pisma bralcev, včasih pa je z njimi tudi žela odobravanje.
Ugotavljamo, da kljub navodilom še vedno nekatere šolske skupine prihajajo v muzej neustrezno pripravljene. Večkrat opažamo, da samo sekundarna priprava kljub trudu muzejskih pedagogov žal ni dovolj. Glede na dejstvo, da tudi večina muzejskih obiskovalcev ocenjuje primarno pripravo kot zelo pomembno, bi bilo smiselno predhodno najavljene skupine obiskovalcev o pomembnosti primarne priprave na muzejski program obveščati vnaprej, saj bo od te priprave odvisna posameznikova osebna izkušnja z obiskom kulturne ustanove.
Po Kučanu nazaj ne smemo gledati, zanimati nas mora samo svetla prihodnost; če omenimo krvavo revolucijo, ki je uničila inteligenco, podjetnike in posestnike, je pa to ideološka tema. Še nedolgo nazaj je veljalo, da je kapitalizem tik pred prepadom, socializem pa je dva koraka naprej. To si moral bolj po tiho povedati ter se pri tem malo tudi ozreti okoli sebe.
Slovenski “ustavni lok”, nasprotno, napaja ravno želja po zacementiranju premoči enih in izključitvi drugih. To pa ne pomeni, da ne bi naši podalpski republiki vlada pravega ustavnega loka zares dobro dela.
James Manjackal – ime, ki ga pozna stotine milijonov ljudi širom sveta. Vsi slavijo Jezusa Kristusa, ki je po njem storil nešteto čudežev, tudi na seminarjih v Sloveniji na Kureščku. Udeleži se video seminarja, ki bo od 19. do 21. februarja 2021. Informacije v zvezi z udeležbo so na spletni strani Katoliška prenova Slovenije, registracija pa je nujna, da lahko na e-naslov posameznika pošljemo povezavo do seminarja.
Magna Carta je urejala področja svoboščin ter privilegijev mest in prepovedovali vmešavanje kralja v pravice Cerkve, v njej je bilo določeno, da se lahko pooblaščena skupina baronov z orožjem upre kralju, če ne bi spoštoval določil Magne Carte.
Gnjat in potica za Veliko noč še ni katoliška vera, glasbeno-literarni recital 8. februarja še ni kultura slovenskega naroda. Ne samo leposlovje, gledališko, filmsko, likovno, arhitekturno in glasbeno ustvarjanje, tudi odnos do slovenske zgodovine in slovenskega jezika (vključno z narečji) je vprašanje kulture, kulture za vsak dan – ne samo za Prešernov dan.
Že nekaj let smo priče strahoviti ihti nosilcev levega krila slovenske politike, da bi nam odvzeli svobodo govora. Ideologem, ki ga uporabljajo, je sovražni govor. Sovražni govor v pravem pomenu je namreč rezerviran le za t. i. napredne govorce.