Pogosto so subvencije namenjene blaženju preveč toge regulacije zaposlovanja in odpuščanja. Pred nedavnim so se v Berlinu zbrali ministri za delo in predsedniki vlad Evropske unije s ciljem, da bi razrešili vprašanje visoke brezposelnosti mladih … Beri dalje
Eurodesk obvešča, da Litva, ki trenutno predseduje Svetu EU, nadaljuje s tradicijo organizacije vseevropskih dogodkov, namenjenih spominu na žrtve totalitarnih režimov. Letošnji dogodki se bodo odvijali med 22. in 24. avgustom v sklopu avtobusnega potovanja “Pot … Beri dalje
V sobotni prilogi Dela 13.07.2013 je Delov komentator Janez Markeš v članku »Plešoč sirtaki na plaži«, samozavestno in politično »korektno« pisal o TEŠ6. Ker pa gre v resnici za veliko nekorektnost, ne morem, da se ne bi oglasil. Poglejmo kaj pravi: »Zahteva SDS po izredni seji zaradi TEŠ6 meji na komedijo zlate ribice, katere spomin je dolg le 20 sekund. Vsakdo se še spomni, kako so TEŠ6 na široko odprli vrata pod vladavino Janeza Janše in kako je ta 1,6 milijarde težak projekt še julija 2012 dobil štiristo milijonsko injekcijo posojil v poroštvu javnega proračunskega denarja z aktivno in prikrito podporo SDS.« Konec citata. Ker je moj spomin precej daljši od spomina zlate ribice in spomina Janeza Markeša osebno, se moram oglasiti. Namesto, da bi izredno sejo o TEŠ6 g. Markeš – ki je sicer deklarirani »borec« proti odtujenim centrom moči, pozdravil in ji dal podporo, zdaj uporablja pavšalne potvorbe za politično obračunavanje.
V Assisiju rodnem kraju svetega Frančiška Asiškega je na vsakem koraku videti podobo novega papeža, ki si je (jezuit!) po svetem Frančišku Asiškem, prenovitelju Cerkve pred 800 leti, nadel ime Frančišek. Mladi Frančišek je namreč nekoč … Beri dalje
Spet sem imela priložnost primerjati javno in zasebno. Ni vse zasebno dobro, je pa dobro, da je čim več dobrega zasebnega. Dobro zasebno je tista Slovenija, ki deluje. Tista Slovenija, ki ima konkurenčen izdelek in … Beri dalje
Nasploh se mi zadnje čase dogaja, da me je zaradi marsičesa, kar se odvija okoli mene, v dno duše sram. Pogosto se mi zdi, da še zadnje, kar bi lahko bilo človeško, izginja, ljudje pa … Beri dalje
Ponavadi je tako, da se vedno ljudje borijo za vsako “pravico”, ki jim jo kdo hoče vzeti – pa četudi pravzaprav tisto niti ni bila pravica. Ali pa četudi jim je morda nihče ne misli … Beri dalje
Vsako leto v Evropski uniji zaradi kajenja umre 700 000 ljudi. Čeprav število kadilcev letno upada, pa je delež mladih kadilcev, ki je 29 odstotkov, še vedno zaskrbljujoč. Da bi predvsem mlade odvrnili od tega zdravju … Beri dalje
Pred nekaj dnevi se je hčerka odpravljala na skavtski tabor. Zadnja triada devetletke. Pred odhodom je navdušeno razlagala, da bodo imeli letos, nekje ob Kolpi, 12 – dnevni „izziv preživetja“. Njeno navdušenje nad izzivom preživetja … Beri dalje
Delo Nine Lončar, profesorice geografije in zgodovine, danes pa bibliotekarke v Enoti za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice v Mariboru, bo zagotovo pripomoglo k razsvetlitvi dogajanja v coni A STO v prvih letih po sporu z Kominformom. Gre za predelano oziroma dopolnjeno diplomsko delo, ki ga je avtorica opravila na tedanji Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (danes Filozofska fakulteta) pod mentorstvom red. prof. dr. Jerce Vodušek Starič in ob somentorstvu akademika dr. Jožeta Pirjevca leta 2003.
Avtorica je pregledala precej arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije, v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Archivio di Stato v Trstu.
Slovenska logika je nekje odpovedala: čeprav Mića Mrkaića, njegovih idej in kolumn ni več, so težave, na katere je Mrkaić opozarjal, ostale. Še več: dušijo nas. Pred sedmimi leti sem v tedanji službi postal urednik … Beri dalje
ZGODOVINSKI UTRINEK. V nedeljo dopoldan, 15. julija 1973 je bil v središču Suhe krajine, v Žužemberku, krajevni praznik. Proslavili so 30. obletnico ustanovitve XIV. in XV. divizije in 30-letnico prve partizanske motorizirane enote. Velikega zborovanja … Beri dalje
Medtem ko se ministri, sodniki, poslanci pripravljajo na dopust, »ker jim ta pripada«, ura teče. Gospodarstvo, ki jim dopust plačuje, crkuje. »Pri banki ne dobimo garancije za posel, katerega naročnik je država.« »Kupec je denar … Beri dalje
Ko se je Ivo Sanader nekako pol leta po svojem odstopu s položaju predsednika stranke in vlade v svoji stiski in revi odločil, da vzame škarje in platno nazaj, je s svojim poskusom klavrno propadel. Pravzaprav je s tem na neki način celo pospešil svojo pot v Remetinec, ki se ji je skušal izogniti. Jankovićevi apetiti po vrnitvi v nacionalno areno so na moč podobni Sanaderjevim. Vendar Pozitivna Slovenija ni HDZ, ni stranka s kakršno koli tradicijo ali samostojnim pomenom. Ker težava večine levosredinskega dela političnega prostora ni zgolj v njegovem vsebinskem profilu, marveč že čisto v izhodišču tudi to, da strank kot političnih dejavnikov ne jemlje čisto resno, je štartni položaj ljubljanskega župana bistveno boljši od Hrvatovega.
60 letni oče je peljal svojega 28 letnega sina na razgovor za službo. Ima pač čas in sin je že nekaj časa brezposeln. Res lepa gesta. Ne vem ali je sin dobil službo, ampak jaz … Beri dalje
Spomenik revoluciji na Trgu republike v Ljubljani bi bilo najbolje preimenovati v spomenik vsem padlim za domovino in žrtvam revolucije. (Slovenija je ena od redkih držav, kjer nimamo spomenika neznanemu junaku – anonimnemu padlemu, ki pooseblja vse padle.) Preimenovanje spomenika in njegov poklon svojim lastnim žrtvam in tistim, ki niso padli za revolucijo, ampak za domovino – na tej in oni strani, bi pomenil dostojanstven odgovor na nasilno revolucijo, ki ji je bil spomenik prvotno postavljen. Državna zastava, ki z druge strani profanega, banalnega parkirišča deluje improvizirano, skoraj skavtsko, bi se tako lahko preselila ob bok spomeniku, ki se – sam po sebi umetniško delo – zdaj v zadregi skriva pod drevesi in ne sporoča več ničesar, vsaj ne ničesar pozitivnega.
15. nedelja med letom nam prinaša tisto tako znano priliko, ki jo najdemo samo v Lukovem evangeliju, to pa je zgodba o “usmiljenem Samarijanu”. Tako znana se nam zdi tale zgodba, da jo večkrat zelo … Beri dalje
“Jaz ne vem, kaj reči dobrega,” je pogovor začel priznani tržaški pisatelj, ki meni, da ljudem danes ne manjka komunizem, ampak blaginja, ki so jo imeli takrat. Ali vidite samo slabe stvari? Kakor zdaj vozi … Beri dalje