Dobro bi bilo, če bi v težki situaciji, v kateri se nahajamo, opozicija pomagala vladi pri spopadu z epidemijo in tako prenehala partikularne strankarske interese postavljati pred zdravje in življenje ljudi.
Letos je Sovretovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za prevajanje, dobila prevajalka iz madžarščine Marjanca Mihelič za prevod dela Svet gre naprej Lászla Krasznahorkaija.
Minilo je sto let od rojstva mojega brata Franceta Balantiča. Le dvajset let je okušal življenje. V pomladnem dežju je bil muževna steblika. Njegovi dnevi so kipeli čez rob. Bili so polni iskanja, napajali so se v čisti studenčnici želja, iz katerih je vzkalil prečuden cvet preroške in mistične poezije. Slovenska beseda je v njej neskončno lepa in čista.
Družbeni pat bo po volitvah po vsej verjetnosti ostal. Za njegovo preseganje je edini recept širši politični in družbeni dogovor. Vanj morajo biti vključeni relevantni igralci obeh blokov. To pomeni, da ni dovolj, da ob vodilnih z enega pola sodelujejo samo stranske figure z drugega.
Italijanskim nacionalistom ni bil po godu »slovanski« nadškof Sedej, ki je vztrajal, da je treba v goriški nadškofiji poskrbeti za vernike vseh narodnosti: Slovence, Italijane in Furlane.
Konec meseca novembra bo minilo 100 let od dne, ko se je rodil pesnik France Balantič (1921 – 1943). Literarna veda ga označuje kot klasika slovenske poezije. Pesnikovi sestri – Minka in Tilka sta mi pred več kot 20 leti posredovali spomine na brata pesnika. Ocenjujem, da ima izpoved obeh sester izredno sporočilno moč in da je vredno, da so njuni spomini v skrajšani obliki predstavljeni širši javnosti.
V Bohinj, konkretno v Bohinjsko fantovsko društvo, je leta 1935 prispel nujni telegram, domnevno iz Afrike, z naslednjo vsebino: »Bohinj obišče cesar Abesinije Haile Selassie, dragi Bohinjci, slovesno ga sprejmete dne 25. oktobra ob opoldanskem vlaku. Stop.« Telegram je dodobra razburkal celotno Gorenjsko in povzročil pravi vihar v Bohinju: »Končno bomo Bohinjci doživeli, čast kot nam gre: ‘Pravi cesar na obisku’.«
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela državljanska vojna, ki je bila pomembnejša od upora proti okupatorjem. Žrtev napada Tomšičeve brigade na Grahovo je bil tudi pesnik France Balantič, ki je živ zgorel v hiši, kamor se je zateklo več deset domobrancev.
Nisem prvi niti edini, ki opozarjam, da so protikoronski ukrepi del varnosti in zdravja pri delu. Ker pa se tudi na splošno neupoštevanje ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu obravnava kot mali prekršek, katerega skorajda ni mogoče kaznovati, se enako dogaja pri protikoronskih ukrepih.
Kdo nas zavaja, vodi in nam sodi?! Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Problem je še vedno na Evropskem sodišču, saj prizadeti na slovenskih sodiščih zaman iščejo pravico.
Ko praznujemo nedeljo Kristusa Kralja, se spomnimo na Božjo logiko kraljevanja, ki stvari spet postavlja v pravi red in kjer vladanje pomeni služenje.
France Balantič še vedno vznemirja »varuhe revolucionarnih skrivnosti«, ki še vedno raziskujejo njegovo »zločinsko preteklost«. Seveda novodobni raziskovalci Balantičevih grehov izpadejo naivno in skrajno amaterski, če jih primerjamo z delavci Službe državne varnosti (SDV) – politične policije, bolj znane kot Udba.
Leta 2019 je pri založbi Beletrina izšla knjiga pogovorov profesorja, pesnika Franceta Pibernika in literarnega raziskovalca z Zorkom Simčičem Dohojene stopinje. Knjiga je nastajala osemnajst let, beremo pa lahko vprašanja odličnega poznavalca slovenske književnosti z vseh koncev sveta in pronicljive, iskrive in odkrite odgovore Slovenca – intelektualca, umetnika, zavednega Slovenca, ki je velik del svojega življenja preživel daleč na drugi strani oceana, a bil ves čas povezan z domovino.
Prebolel sem Covid. Zato moj poziv vsem: Ohranimo to človečnost v sebi. Dajte se cepiti. Če se pa nočete cepiti, se stalno testirajte. S svojimi dejanji pomagajmo zdravstvu, ki je na robu svojih zmogljivosti, ter tudi bližnjemu, za katerega nikoli ne bomo vedeli, kako bo bolezen prenesel, če se bo okužil. Bodimo hvaležni za vse. Svet bo kar naenkrat lepši.
Janez Mihovec, Slap pod Kurico Pod mogočnim pobočjem Stola se pne vrsta manjših vrhov. Eden od teh je Kurica. Pod temi vrhovi se skriva dolina Završnice. Zapeljemo se torej do akumulacijskega jezerca v dolini, potem … Beri dalje
Le kdo je dovolil Festivalu Ljubljana in njenemu ustanovitelju MO Ljubljana iz letnega gledališča Križanke narediti tovarniško halo?! Dotrajano premično platneno streho so nadomestili z robustnim ostrešjem iz jeklenih predalčnih nosilcev.
Zoran Janković se je takoj po najavi datuma za prihajajoče državnozborske volitve odločil končati pozicijsko vojno z bliskovitim napadom: ideološke razprtije z mašo za domobrance
Uporabniki storitev RTV SLO pogrešamo zagotavljanje kakovostne problemske usmerjenosti, da bi bil slovenski državljan bolj nagovorjen in sprejet v svojih narodnostnih, kulturnih, socialnih in demokratično političnih držah.
Na levici so se ob napovedi znižanja davkov in povišanju plač zdrznili, zato so na pomoč poklicali finančne strokovnjake leve provenience, ki naj bi ljudi potolažili, da ta vladni poklon za njihovo prihodnost ne pomeni nič dobrega.
So ljudje, katerih zgled je tako močan, da z njimi povezujemo poklic, ki so ga opravljali. Če bi moral povedati, kaj ali koga sem si predstavljal ob besedi zgodovinar, bi moral našteti dva: svojega framskega … Beri dalje