Pogoji odpuščanja

Proces odpuščanja predstavlja vrhunec in zaključek dolgotrajnega soočanja s travmatičnimi izkušnjami in njihovimi posledicami. Žrtve krivic ali nesreč lahko pustijo preteklost v celoti za seboj, samo če se odprejo sedanjosti, novim izkušnjam in novim, iskrenejšim … Beri dalje

Četrta veja

Kako dobro osrednji mediji projicirajo resničnost, kaže razkorak med njimi in mešanico vsega tistega na obrobju. Razkorak med tem, kar beremo v osrednjih medijih in tem, kar prinaša predvsem desni rob medijskega prostora, je velik. To je pomembno predvsem zaradi regulatorne vloge, ki jo imajo mediji v demokraciji. So namreč regulator političnega trga.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade

Ko bi vladanje le bilo nekoliko lažje … Minilo je komaj približno pol leta od imenovanja Cerarjeve vlade, pa se koalicija že drobi. Razumljivo bi bilo, ko bi se kopja na Cerarjevem hrbtu lomila zaradi vsebinskih nestrinjanj med posameznimi članicami vlade. Ko bi to le bilo… a ne, težave in afere skačejo na dan same od sebe.

Simbolni prelom s starim ni dovolj

Minili sta že krepko več kot dve desetletji, odkar je Lojze Peterle simbolno odstranil sliko Josipa Broza Tita iz vladnih prostorov ob prevzemu nove funkcije ministrskega predsednika ter zahteval, da se naslavljanje tovariš/tovarišica zamenja z gospod/gospa, saj so (bili) to »simboli drugega časa«.

Od kod protiimperializem in osvobodilnost OF

Zdi se, do so se potencialni pisci sprijaznili z dejstvom, da je KPS fronto ob njeni ustanovitvi res poimenovala »protiimperialistično«. Celo brez večjih težav. Pojem imperializma in s tem antiimperializma, kakor so ga v XX. stoletju uporabljali komunisti in njihovi privrženci nasploh, je kajpak Leninov. Imperializem je najvišji stadij kapitalizma, v katerem se protislovja kapitalizma razvijejo do neznosnega obsega.

Odprto pismo Brini Svit

Avtor se odziva na knjigo Slovenski obraz, o kateri je komentar pod naslovom V iskanju slovenskega obraza že objavil Marko Mehle. Besedilo je naprej izšlo v tedniku Svobodna Slovenija. Zdi se mi, da je bilo … Beri dalje

Demofobija

V deželi Slovenski čedalje bolj razsaja čudna bolezen duha. Bolezen je izmuzljiva, prefinjena in zahrbtna, nikogar sicer ne pošlje na bolniško, a je kljub temu strupena in prinaša smrt. To je družbena bolezen, ki jo bom imenoval »demofobija«. Demofobija je človeška drža, ki razodeva globok »strah pred ljudstvom«.

Tank

Poslanci bodo danes glasovali o prepovedi referenduma o novem zakonu o zakonski zvezi. Na RTV SLO so si že kar oddahnili in zapisali, da referenduma ne bo. Kakšen blef! Seveda da referendum bo, le da … Beri dalje

Nova kolonizacija ali kaj ima papež Frančišek s poroko istospolnih?

Slovenskim kristjanom so v zadnjem času tisti, ki sicer ne spoštujejo papeža, večkrat dali za zgled papeža Frančiška. Vreden je posnemanja tudi v odnosu do istospolno usmerjenih oseb. Res je, da si sedanji papež prizadeva za spoštovanje vsakega človeka, a to nikakor ne pomeni, da izenačuje zakon in istospolne skupnosti ali da ni obsodil teorije spola.

O človekovih pravicah in človekovi naravi

Prav zanimivo je opazovati spremembo v tonu med razpravami okrog Družinskega zakonika 2012 in sedanjimi okrog Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V onih iz pred treh let so predlagatelji redefiniranja družine dajali vtis, … Beri dalje

Cerkev in politika – tisočič …

Levica s svojo agresijo na katoliški prostor skupnosti verujočih dela nemalo škode, a vzbuja tudi odpor, samozavest, ponos. Če te danes Borba 1, Borba 2 in Borba 3 (Delo, Dnevnik in Večer) kot katoličana devljejo v nič in ti pripisujejo fašizem, katolibanstvo, krivdo za socialne bolezni ter krivdo za ptičje iztrebke na avtomobilih, ti ni prijetno. Če bi te zdajšnji slovenski mnenjski režim hvalil, bi še bil prepričan, da nisi lažni prerok?

Vsaka mama si želi biti dobra mama

Še posebno v današnjem času, ko ta poklic ni več cenjen, to ni lahko. Ja, rekla sem poklic, ker mislim, da je to prav poklic. Seveda imamo danes mame svoje poklice, da lahko pomagamo očetom pri skrbi za materialno plat družine, a ustvarjene, poklicane smo za rojevanje in vzgojo. Ne samo telesno, tudi duševno, čustveno.

Spreminjanje, da se nič ne spremeni

Že prav, da se Slovenija ukvarja s honorarji univerzitetnih profesorjev. Prav je tudi, da se od časa do časa spomni Alenke Bratušek, pa četudi samo takrat, ko policija izvaja na njenem domu hišne preiskave. Vse … Beri dalje

Vse po starem

Domala že vseh 24 let po osamosvojitvi šolski sistem obvladuje ista politična opcija, ki je izšla iz skupine za obdelavo šolskega polja pod vodstvom dr. Gabra, ki je kasneje postal tudi šolski minister. Omenjena skupina je dala nastavke za nov šolski koncept, ki se je realiziral z novo šolsko zakonodajo in uvedbo devetletke. Značilnosti tega sistema so permisivnost, poudarjanje zgolj pravic in premalo dolžnosti, skrajni individualizem, pomanjkanje čuta pripadnosti itd..

Napol čudež

Veselje spričo uspeha domače ekipe, ljubeča skrb za otroka: to zlato Slovenci imamo v sebi. Imamo tudi številne primesi, zaradi katerih tvegamo, da bo zlato ostalo brez vrednosti. Naj omenim le dve: strankarsko razprtost in nepoštenje. Namesto, da bi skupaj stopili in se skupaj veselili uspehov, se trudi vsak zase, včasih celo proti drugemu in na škodo drugega.

Kdo vlada vladi?

Vsak, ki vsaj malo spremlja delovanje te vlade, mora nujno prej ali slej trčiti ob to vprašanje. Težko bi rekli, da predsednik vlade. Ali pa to res zelo dobro skriva. Tako dobro, da tega še njegovi (volivci) ne opazijo. Vsaj tako lahko sklepamo po objavljenih komentarjih. Pri vsakem vprašanju, konfliktu, problemu, ki nastane, si najprej vzame čas za premislek in ta velikokrat traja tako dolgo, da gre zadeva že mimo.

Avtonomija šole

Avtonomija šole in učiteljev je pogosto uporabljena besedna zveza. V veliko primerih pomeni avtonomija varnostni zid, ki preprečuje staršem, da bi se vmešavali v šolo, in preprečuje različnim organizacijam in njihovim dejavnostim, da bi se odvijale v šoli. Avtonomija pa seveda pomeni še kaj drugega.

Kako je morala izginila iz ekonomije – in več

Tomáš Sedláček z Ekonomijo dobrega in zla pogleda v zakulisje ekonomije, človekovega samorazumevanja in medčloveških odnosov od starodavnih mitov, Svetega pisma, moderne filozofije vse do današnje finančne krize. Knjiga sodi v tradicijo renesančnih mislecev, saj avtor v njej prepleta filozofsko, teološko, antropološko, umetniško misel z razlago ekonomskih idej.