Kaj torej sploh ostane Miru Cerarju? Tisto, kar bi moral narediti že po volitvah. Namesto »male« koalicije narodnega zastoja bi si moral prizadevati za oblikovanje velike koalicije narodnega sporazuma. Takšno koalicijo bi bilo potrebno, kot danes vidimo, sicer oblikovati že leta 2008, nedvomno pa po volitvah leta 2011. In če Cerar za tak korak ni zmogel poguma po julijskih volitvah, bi ga moral zbrati vsaj zdaj.
So primeri, ko sta strah, oz. derivati strahu, ter vest v precejšnjem nasprotju. To se velikokrat dogaja pri t.i. državljanskem pogumu. Tukaj tehtanje med strahom »ali bom z izpostavljanjem škodil družini, ogrozil svoje koristi ali užitke«, ter tistim, kar mislimo, da je prav, največkrat pripelje do tega, da damo prednost strahu. Čeprav si ne priznamo radi, da smo to naredili pod vplivom strahu.
V zvezi s 57. številko se je spletla še neka »teroristična« zgodba. Namreč, nekdanji partizanski diverzant iz Maribora Ladislav Grad, z vzdevkom Kijev, rusofil, zato vseskozi pod lupo Udbe, je v krogu svojih borčevskih prijateljev predlagal – konec februarja ali v začetku marca 1987 – nič manj in nič več kot bombni napad ter zrušitev zgradbe v Ljubljani, kjer domuje Nova revija.
Na občnem zboru 21. marca 2015 smo zbrani člani društva Nova slovenska zaveza obravnavali stanje pravne države in napredek slovenskega naroda v postopku končanja državljanske vojne in doseganju sprave. V letu, ki zaznamuje 70 let … Beri dalje
Britanci mnogih zločinov ne priznajo, tistega nad Slovenci pa celo zanikajo. Ko so se Britanci leta 1945 poslavljali od vodilnega mesta v svetovni politiki, so poskrbeli še za enega zadnjih velikih zločinov, ko so predali Stalinu in njegovim zaveznikom (ob delni asistenci Američanov in Francozov) okoli dva milijona beguncev, ki so želeli ubežati komunizmu. Med temi milijoni je bilo tudi več kot 12.000 slovenskih beguncev.
Pogovor z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom Janko Krištof je koroški duhovnik, župnik na dveh farah – v Bilčovsu in Št. Ilju, dekan, kulturnik in predsednik Krščanske kulturne zveze. Srečala sva se v Stični, kjer … Beri dalje
Ni mi jasno, kdaj je »gejevski aktivist« postal »borec za človekove pravice«. Kajti ni še znano, da bi bile pravice, za katere se borijo gejevski aktivisti, postale »človekove pravice« v smislu splošne in vesoljne deklaracije ZN iz leta 1948. Prepričan sem, da imajo ta trenutek istospolni vse pravice, ki izhajajo iz splošne deklaracije.
Zagreb, glavno mesto naše južne sosede se turistično vedno bolj razvija in danes nudi že mnogo zanimivosti in aktivnosti v samem mestu ter njegovi okolici. Četudi je glavna turistična točka na Hrvaškem njena obala, se … Beri dalje
Komunistična partija (in njeni nasledniki) je izkoristila t.i. narodno-osvobodilni boj, da se je lahko strahopetna skrila in še danes manipulira s pojmi. Le kako je vendar mogoče, da iz dneva v dan odkrivamo nova grobišča dejanskih in namišljenih »narodnih izdajalcev« ter spoznavamo vso tragično razsežnost »zločina brez zločincev«? Tudi na Primorskem.
Milan Matos se je zgodaj začel ukvarjati z gospodarstvom, podjetništvom in se je z delovnimi rezultati prebijal v vrh Mladinske knjige. Najprej kot uspešen vodja prodaje, nato učinkovit manager. Po upokojitvi leta 2009 se je priključil NSI, kjer je predsednik Gospodarskega kluba.
Portret trgovca v trgovini na črnem trgu v Nikaragvi. Nanj sem naletel med iskanjem nadomestnega digitalnega fotoaparata, ki bi nadomestil ukradenega v Hondurasu. Posnetek mi je uspel s starejšim (rezervnim) Canon fotoaparatom “na film”, ki mi ga … Beri dalje
Ne vem zakaj, a zdi se mi, da je predsednik Pahor postal moja obsesija. Spremljam ga, poslušam ga kaj pove, kaj obljubi, ga včasih pohvalim in tudi kritiziram. Predvsem pa presojam, kaj uresniči glede na dane obljube. O predsednikovih obljubah in njihovem uresničevanju.
Je sploh umestno vprašanje, zakaj je privatizacija nujna? Preprosto, kotarje in isajloviće boste v Sloveniji našli na vsakem koraku. Privatizacija pa je najbrž najprimernejši način, da se jih slovensko gospodarstvo enkrat za vselej znebi. Danes njim navkljub Slovenija raste. Čeprav slovensko gospodarstvo temelji na izvozu, ga notranje anomalije razkrajajo.
Težko je opredeliti, kaj in kje je največja stiska sodobnega sveta in trenutka, dogodki kar vpijejo z različnih koncev. Ne moremo mimo Bližnjega Vzhoda in tamkajšnje kalvarije za množice, še posebej krščanske, ki se dogaja ob porajanju tako imenovane Islamske države. O tej bolečini smo se pogovarjali z dolgoletnim misijonskim delavcem in mislecem znotraj islamskega sveta, patrom Martinom Kmetcem, minoritom.
Ljudje si ustvarjamo prihranke za določene finančne cilje v prihodnosti. Nekateri varčujejo za točno določene cilje (obnova stanovanja, nakup avtomobila, šolanje otrok, pokojnina), drugi pa si želijo preprosto ustvariti neko rezervo, ki jo bodo po … Beri dalje
Ponovna uveljavitev demokracije se pri nas seveda ni izkazala za čarobno paličico, kot so morda nekateri zmotno pričakovali. Zaradi nepoznavanja demokracije, prekinjene izkušnje predvojne demokratične kulture in tudi zlorabljanja demokracije se je o njej in o politiki na splošno začelo govoriti omalovažujoče, podobno o parlamentu in poslancih.
Zakaj se je Cerkev tako aktivno vključila v referendumsko dogajanje oz. je jasno dvignila glas proti novi družinski zakonodaji? Nov val člankov na to temo je spet pred nami. Opozarjajo nas, da so v neki … Beri dalje
“Nekateri politiki so bili užaljeni zaradi karikirane podobe. Našel se je kdo, ki se pogladil po glavi in se vprašal, ali ima res tako malo las. Karikature nismo sprejeli kot kritike, imamo jo za napad na osebo. Če bi v prejšnjem režimu narisal Tita, Kardelja ali Dolanca, bi me zaprli ali pa bi kar poniknil.”
Slovenski visokošolski in raziskovalni sistem je socialistični kolhoz iz prejšnjega sistema in je eden izmed sistemov v naši državi, ki še niso bili deležni resnejše institucionalne prenove. Prevladuje občutek, da se slovenska znanost giblje stran od osnovnega poslanstva znanosti v smeri politizacije za ohranjanje lastnega vpliva v družbi in to za vsako ceno.
Že tisočletja drži, da je družina temeljna celica družbe; ankete med mladimi kažejo, da jim največ pomeni družina, ljudje, ki niso poznali očeta ali matere, iščejo in si prizadevajo, da bi spoznali svoje korenine; mi pa dan za dnem poslušamo, kako smo konservativni, ker prisegamo, da je družina oče, mama in otroci.