Z varčevanjem zmanjšajmo tveganja

Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Ljudje si ustvarjamo prihranke za določene finančne cilje v prihodnosti. Nekateri varčujejo za točno določene cilje (obnova stanovanja, nakup avtomobila, šolanje otrok, pokojnina), drugi pa si želijo preprosto ustvariti neko rezervo, ki jo bodo po potrebi koristili. Varčujemo lahko z enkratnimi vplačili ali obročno, z rednimi mesečnimi vplačili.

 

 

Ko se odločamo za vstop v različne naložbe z višjimi zneski seveda tvegamo, da bo ta naložba v prihodnje izgubila na vrednosti. Tudi varne naložbe, kot so banke ali državne obveznice, so lahko tvegane. Temu smo priča še posebej v obdobju finančnih ali gospodarskih kriz, kot jo doživljamo v sedanjem času. Pri »varnih« naložbah postane težava tudi povišana inflacija, ki jo svet pričakuje in potrebuje že lep čas. Pri določenih naložbah lahko tudi omejimo izgubo tako, da kupimo »zavarovanje« pred padcem, ko računalnik sam sproži prodajo. Z »zavarovanjem« lahko zaklenemo donos in tudi ob padcu žanjemo dobičke. Seveda to početje zahteva kar nekaj znanja in je dobro, da v tem primeru sredstva zaupamo profesionalnim upravljavcem. Previdnost je danes še posebej potrebna na delniških trgih, ki se močno pregrevajo (na to smo opozarjali že pred enim letom). Delniški indeksi predvsem Evrope in ZDA so že zdavnaj presegli rekordne vrednosti iz let 2008/09, ko je prišlo do največjega borznega zloma sodobnega časa. Bomo videli ponovne padce?

Vlagajmo obročno

Mnogim tveganjem se lahko ognemo s preprostim pravilom – vlagajmo obročno. Tudi večje zneske lahko razdelimo recimo na tri dele: prvega investiramo takoj, drugega počasi dodajamo, tretjega pa ohranjamo za morebitne večje padce naložb ali kot rezervo. Idealno pa je redno, mesečno vlaganje sredstev. Direktna bremenitev nam zagotavlja, da bo vsak mesec nakazan določen znesek na naložbeni račun izbrane naložbe (seveda, če so sredstva na računu). S tem dosežemo, da bomo v naložbo vstopali tudi v trenutku, ko bo ta doživela večjo ali manjšo negativno korekcijo. Temu bi v manj strokovnem jeziku lahko rekli »razprodaja naložb«. Tudi recimo obutev ali oblačila radi kupujemo na razprodajah, ko nam trgovci zagotovijo dodatne popuste. Podobne popuste lahko izkoristimo tudi pri obročnem varčevanju.

Kredit vs varčevanje

Povprečen potrošnik celo življenje odplačuje dolgove. S tem seveda plačuje tudi obresti za izposojeni denar. Naredili smo preprost izračun: koliko denarja vržemo proč s plačevanjem obresti in koliko bi privarčevali, če bi sproti varčevali enak znesek oz. varčevali vnaprej. Recimo, da obrok za kredit celo delovno dobo plačujemo v višini 150 € na mesec. Pri povprečnih obrestih bomo plačali okoli 45.000 € samo za obresti. Če bi enak znesek, enako obdobje, pri konzervativnem donosu kapitalskih naložb, varčevali na naložbenih računih, bi privarčevali vsaj 400.000 €. Na kateri strani želite biti?

Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

// //