Edina razlika med Ponzijevo shemo in javnim pokojninskim sistemom je v tem, da Ponzi ni mogel prisiliti vlagateljev, da bi nadaljevali vplačila v njegov piramidni sistem, medtem ko je javni pokojninski sistem in vplačevanje vanj zakonska obveznost. Ob neprestanem zmanjševanju pravic in povečevanju prispevkov se sklicujejo na solidarnost do upravičencev.
Tokrat sem se z obsegom zastavil na pošteno. Da boste lahko sledili zadevi nekaj navodil. Najprej si preberete tekst. V nadaljevanju je spodaj povezava do Picaso zbirke fotk. Še naprej pa glasbena podlaga. Uživajte. … Beri dalje
Socialni teden 2015 se je letos začel z okroglo mizo, katere gostje – govorci so bili: Andrej Šter – generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, ddr. Verena … Beri dalje
Ne glede na raznolikost mnenj in naukov je v islamu vedno obstajal prevladujoči, večinski tok. In ta mainstream islam tudi danes strogo obsoja in zavrača mišljenje in početje pripadnikov ISIS-a, ki – povsem značilno za radikalno-militantne islamiste – v imenu islama izvajajo dejanja, ki duhu islamu absolutno nasprotujejo.
Od kod fanatični bes, ki je preproste ljudi spremenil v zločince? Odgovor na vprašanje, kdo ima oblast v čistem nacizmu in komunizmu, je bil: Hudič. On je svojim podložnikom dal nečloveško brezosebnost. V zadnjih mesecih dobiva Zlo otipljive oblike v terorju Islamske države, sekanju glav, rušenju starodavnih spomenikov … Nič novega pod soncem. Učinek terorja pa je isti kot leta 1793 v Franciji, 1936 v Španiji, 1941 v Sloveniji…
Zahodna »islamizacija« islama na vsakdanji ravni prehaja v zahodno »radikalizacijo« islama. Ena od posledic takšne mentalitete je tudi vse pogosteje in zmotno izenačevanje islama z islamizmom. Slednji religijo islama izrablja in instrumentalizira za svoje politične cilje, s čimer ne predstavlja izziva zgolj za Zahod, temveč toliko bolj za same muslimane.
Ob izzivu beguncev se je zopet pokazala klasična črno bela delitev Slovenije. Na eni strani tisti, ki vidijo grožnjo in nevarnost in na drugi strani tisti, ki so izkazovali sočutje ali iskali možnosti za pomoč. Veliko predstavnikov ene ali druge strani je sprejemalo argumente nasprotne strani z velikim zavračanjem ali celo nestrpnostjo.
Avgusta in septembra so me ljudje spraševali, ali sem res izstopil iz Katoliške cerkve. Seveda sem presenečen in ogorčen to zanikal. Na vprašanje: od kod ti to, so vsi po vrsti odgovarjali, da je nekje pisalo, ali pa, da jim je nekdo povedal. Končno, sem le prišel do točne reference. To laž o izstopu je zapisal Iztok Klemenčič 10. avgusta 2015 v Dnevniku v Izjavi dneva.
Kitajska politična odločitev, ki velja že več desetletij, pa je pripeljala do omenjene cene, ki jo v tej ogromni azijski deželi plačujejo, je najbrž vsem znana – sprejeta je bila leta 1978, v veljavo pa je stopila 18. septembra 1980. Govorimo seveda o t. i. “politiki enega otroka”, ki jo je želel, spodbujal in tudi dosegel politični vrh pod vodstvom Deng Xiaopinga.
Pravzaprav sem nameraval pisati o katalonskih volitvah. Ali pa vsaj o tem, zakaj sem kot hud kritik Drnovškovih “mešanih koalicij” pristal v taboru zagovornikov velike koalicije. Potem pa sem ta vikend potoval na Nemško, kamor tudi sicer rad odidem. V Bonn ob Renu sem se, kot vedno v Nemčijo, odpravil z vlakom.
Ker je njegova prepričevalna moč tako izjemna, mu naglas v svetovnih in naših medijih redko nasprotujejo. Raje ga prikazujejo prilagojeno svojim interesom. Napihujejo en vidik z namenom, da bi prikrili vse ostalo. Praviloma. Včasih se v svoji manipulativni vnemi tudi naravnost zlažejo. To je žalostna značilnost aktivističnih posebej slovenskih poročevalcev.
Na kratko … v Jordaniji sem se lažje pred ljudmi opredeljeval za kristjana kot pa v Sloveniji. Prej sem se bal, kako me bodo muslimani sprejeli. Da bi me morda imeli za manjvrednega, nečistega, bi me hoteli spreobrniti, da bi moral skrivati taizejski križ za mojim vratom. Nič od tega. Moja izkušnja je, da so me ljudje spoštovali in razumeli.
Evropejci smo se v svoji ihti za doseganjem nedosegljivega oddaljili od samih sebe, od pravega odnosa do narave, predvsem pa od Boga. Evropa, za katero smo vedno trdili, da je krščanska Evropa, je danes pred bolečim spoznanjem dejstva, da je pridevnik krščanski pred samostalnikom ‘Evropa’ samo še besedna vrsta.
Velikokrat se znamo odpraviti le v nam že prej znane kraje, na že znane poti. Sam sem se zalotil, da sem se v preteklih letih na izlete in na gorske ture vedno odpravil na Gorenjsko. … Beri dalje
V teh dneh je težko pisati in razmišljati o čem drugem kot o beguncih. Njihova pot je z vso težo udarila med nas in nas kljub vsem pripravam, pogovorom, zapisom in video posnetkom, presenetila. Mislim, da smo večinoma že vsi spoznali, da ne gre za klasične begunce, ki bežijo iz vojnih ozemelj, čeprav so tudi taki med njimi.
V poletnem času se Slovenci še vedno radi odpravimo na dopust na srednji ali južni Jadran. Med nekaj urno vožnjo pa se lahko odpočijemo blizu Šibenika kjer se reka Kninskega in Kosovega polja Krka izliva … Beri dalje
Evropa je ob gospodarski krizi zabredla še v krizo množičnega prihoda beguncev, na katerega ni bila pripravljena in nanj ni računala. Temu primeren je tudi odziv – nihče ne ve kaj bi bilo najbolje storiti. Naval beguncev na južne in jugovzhodne meje Evrope redko koga pustijo hladnega.
Leto 2015 še posebej zaznamuje obletnica konca II. svetovne vojne. Vrstile so se spominske slovesnosti, znanstveni posveti, bolj ali manj črno-belo obarvane komemoracije, kulturni dogodki in še marsikaj. Vse to v spomin in opomin, čeprav poziv ‘Nikoli več vojne!’ vsak dan znova zveni bolj cinično. Med ustanove, ki ohranjajo živ spomin na dogodke, ki bi jih marsikdo rad pozabil, sodi Nova slovenska zaveza.
V času begunske „poporodne depresije“, bodo CNN, RT in BBC nekje drugje. Ko pribežniki ne bodo udarna tema, se lahko začne dogajati, na kar opozarjajo nekateri, to je, da se getoizirajo ter tudi versko in drugače radikalizirajo. Intenzivnemu humanitarnemu momentu, ki smo mu priča zdaj, bo čez nekaj mesecev moral slediti intenzivni moment integracije.
Samo sprejemati begunce je bistveno premalo, a zdi se, da se iz preteklih izkušenj nismo nič naučili. Treba je vztrajati in pozivati zahodne vlade k zaustavitvi in zatrtju Islamske države in drugih džihadističnih formacij – to je pred vsako drugo geopolitično zadevo. Sicer so vse besede o sprejemanju beguncev samo hinavščina, da bi zakrili dejstvo, da nas ne zanima nič.