Slovenska tajna politična policija, ponarodelo Udba, je Franceta Bučarja tajno nadzorovala pod kodnim imenom Tikveš. To skrivno poimenovanje je precej prozorno, saj v nekaterih krajih Slovenije tikva pomeni bučo, in je tako notranjo imensko povezavo med pravim priimkom in kodnim poimenovanjem dokaj zlahka razkriti.
Druga svetovna vojna je Poljski vsilila zelo širok spekter družbenih, političnih in geopolitičnih sprememb, med katerimi še posebej izstopajo: spremembe njenih meja, demografske, gospodarske in kulturne, še zlasti pa ideološke spremembe, tesno povezane s povojno … Beri dalje
“Mladi so opazili, da v naši družbi velja pravilo nepotizma in ne meritokracije in ne vidijo pomena v učenju in pridobivanju izkušenj. Vse sile uperijo v mreženje in ne v pridobivanje znanja in izkušenj. Tisti, ki dajo na slednje, pa slej kot prej odidejo v tujino. Na srečo jim ni potrebno iti daleč, saj že v Avstriji veljajo popolnoma drugačna družbena pravila.”
Kot da bi se na neki simbolni ravni ponovilo prelomno leto 1991, ko sta Dnevnik in Mladina agitirala proti osamosvojitvi. Toda tokrat so si gospodje ali tovariši zadali misijo nemogoče, saj so zaradi nepopolnega obveščanja javnosti prišli pod drobnogled kritičnih opazovalcev, ki so jim hitro dokazali, da poročajo z jasnim namenom zavajanja svojih gledalcev.
Ob slovesu dr. Franceta Bučarja le stežka ostane suho oko kogarkoli, ki je z navdušenjem spremljal rojevanje in prve korake slovenske države. Moj osebni spomin na Bučarja je ob neumornem delu za samostojno državo ravno tako zaznamoval njegov politični cikcak vse od leta 1991 naprej. Ker pri njem ni šlo preprosto za to, da Bučar ni bil “ne lev ne desen”.
Po odločitvi Ustavnega sodišča je še bolj jasno, da tisti, ki se zavzemajo ukinitev zakonske zveze žene in moža, nimajo pravnih argumentov. Imajo zgolj interese. Jaz bi rad bil del civilizacije, ki hoče preživeti. Pomemben odgovor na to bomo verjetno dali in dobili na eno od decembrskih nedelj. Ali bomo spoštovali najmanjšo celoto človeka?
Strižemo ovce, strižemo male živali in hišne ljubljenčke. Strižemo tudi lase. Smisel striženja je na dlani: polepšati, odstraniti majhne poganjke, ki bi samo zavirali skupno rast, ter v končni fazi spodbuditi rast tistega, kar je najbolj prav in najbolj primerno, da raste. Prav je, da uporabniki storitev države strižemo tudi državo.
Pričakovana volilna zmaga stranke PiS na Poljskem 25. oktobra ne spremeni pogleda na Poljsko. Že več let smo precej optimistični glede tega motorja Srednje Evrope. Država je na vrhu našega seznama za investicije. Številni investitorji so vseeno zaskrbljeni glede dragih predvolilnih obljub.
»Kaj novega na sinodi?« sem napol zaresno vprašal enega od udeležencev. »Ne vem, še nisem prebral današnjih časopisov,« je bil odgovor – hudomušen, s priokusom grenkobe. Sinoda se je prevešala v drugo polovico, italijanski tradicionalistični bloger je ravnokar objavil pismo, ki naj bi ga skupina kardinalov prvi dan sinode izročila papežu.
Družinski zakonik A. Kopač Mrakove je proizvod novolevičarskega nadaljevanja revolucije. Namesto proizvodnih sredstev, ki jih pri nas že obvladujejo tkim. »stari fantje« okoli murgelskega dedka, se boj bije zdaj za antropološko in kulturno podobo naše civilizacije. V tem boju smo zagovorniki tradicije in dejstev v strašnem nesorazmerju z zagovorniki novolevičarstva.
V soboto bi morala biti nogometna tekma med Olimpijo in Mariborom. V Stožice naj bi prišlo 10 000 ljudi, a tekma je še pod vprašajem, saj zaradi begunske krize ni dovolj policistov za varovanje tega … Beri dalje
Razlika med moškim in žensko vendarle ni tako prepadno velika, vendarle razlika je, obstaja in je tako tudi prav. Že res, da so nekatere razlike tudi kulturno pogojene, imamo pa tudi določene stvari, ki so stvar narave. Med enakostjo in istostjo je seveda razlika, saj ženska ni in ne more biti isto kot moški, lahko pa je seveda enaka, enakovredna moškemu.
V zahtevah po ukinitvi imena Franceta Balantiča iz naziva kamniške knjižnice je implicirana sodba, da je bil mladi pesnik pripadnik vaških straž in kolaborant. Zatorej njegovo ime ne sme krasiti in obeleževati mestne biblioteke. Pogled, ki ni nov, je na Slovenskem prevladoval 7O let. Kako lahko vztraja celo epoho, kako je lahko preživel tudi po propadu komunističnega režima?
Ko je oktobra 2010 nemška kanclerka Angela Merkel samozavestno in odločno dejala: „Multi-Kulti se je absolutno izjalovila“ (link), je svetovna javnost napeto prisluhnila. Nemška kanclerka je pač nemška. Nemci so se v povojnem času posebej … Beri dalje
Ko v naši državi izrečemo to besedo, se je takoj nekako prilepi neka slabšalna konotacija v smislu prodaje družinske zlatnine pokvarjenim kapitalistom po večini iz zahoda. Slednji običajno želijo naše pridne in vestne delavce le izkoristiti in do konca izžeti, nato pa podjetja razkosati, najbolj donosne dele pa z dobičkom prodati naprej.
Ob hudih padavinah in poplavah na Filipinih si lahko predstavljamo, kakšno škodo in koliko dodatnega dela lahko to povzroči na znamenitih riževih terasah. Voda namreč tam teče od enega na drug nivo (tudi do 900 … Beri dalje
Pred meseci sem bil še previdno optimističen glede kondicije turške ekonomije, ampak to je bilo še pred očitnim in nepričakovanim poslabšanjem ekonomskega in političnega izgleda države. Po mojem mnenju je ekonomski razvoj Turčije trenutno drugi najslabši med državami v vzponu, takoj za Brazilijo. Državo čaka še divja vožnja.
Janez Potočnik: “Že leta 2011 sem medijske dejavnike opozarjal, da je z nemškim velikanom Volkswagen nekaj narobe. Tudi komisija si je velikokrat želela jasnejši pregled nad določenimi proizvodnimi modeli in večji nadzor nemške avtomobilske hiše, a nič se ni zgodilo.”
Seveda ni lahko, ker so to množice, ampak tudi mi delamo z množicami. Nismo se ustrašili stotih družin, ki so prišle naenkrat v Akamasoa. Sprejeli smo sto družin v eni noči, nismo se ustrašili. Dali smo jim prostor in jim rekli, da bomo vsak dan izboljševali njihovo stanje. Jaz sem sin beguncev in sem hvaležen Argentini, da je sprejela slovenske begunce in begunce z vsega sveta.
Pred kratkim sem se pogovarjal z vodilnim bankirjem neke tuje banke v Sloveniji, ki mi je potrdil, da so banke polne denarja. Tega posojajo zadržano, ker je stopnja zaupanja zelo nizka, na drugi strani pa smo tudi potrošniki previdnejši in si ne želimo sposoditi denarja, če to ni res nujno potrebno. Največjo težavo pa verjetno predstavlja tudi negotovost današnjih zaposlitev.