Ni bilo še slišati ali brati, da hoče Nova Slovenija (NSi) postati velika stranka. Zdi se, da je cilj stranke obstanek v državnem zboru s sedem do deset poslanci. S tem se NSi uvršča med manjše stranke, boljši gmotni položaj pa bi ji zagotavljalo članstvo v vladajoči koaliciji. Takšna stranka v koaliciji nima velikega vpliva, posebno še v družbi levih strank. Ko je bila predhodnica te stranke SKD v devetdesetih letih v koaliciji z LDS, sem bil povabljen v delovno skupino, ki naj bi stranki svetovala pri šolski politiki. Skupina ni imela smisla, saj ni bilo mogoče uveljaviti nobenega predloga. Odgovor predstavnika stranke na naše predloge, je običajno bil: »To je nemogoče. Tega v LDS ne bodo sprejeli.« In smo se razpustili.
Življenje majhne stranke je životarjenje, vedno v strahu pred izpadom iz parlamenta
Volivci imajo od nje bolj malo koristi tudi, če je v vladni koaliciji. Za svoje vodilne člane dobi le nekaj relativno dobro plačanih služb z majhnim vplivom na državno politiko. V NSi se sicer trudijo napredovati z nekaj dobro pripravljenimi programi, a brez posebnega vpliva na volivce, saj ti pričakujejo nekaj povsem drugega. Svoje simpatizerje odvračajo z nenehnim pritoževanjem čez vodstva večjih strank, posebno še, če so ta njim sorodna, vplivnejša in uspešnejša od njih.
Majhnost ni nikoli izgovor, da ne bi mogli postati veliki
Imperiji so se razvili iz majhnih vasi, velika podjetja pa iz garaž in barak. Da iz majhnega nastane veliko, je potrebno izpolniti nekaj pogojev. Prvi pogoj je karizmatični vodja, ki pritegne in poveže člane stranke in volivce. Drugi pogoj je krog dobrih svetovalcev in sodelavcev in tretji pogoj dober program. Glede programa je pomembno, da so vanj vključene tudi dejavnosti, ki stranki ne prinesejo takoj glasove volivcev, a so v javnosti dobro sprejete in na dolgi rok učinkovite. Stranka NSi bi se lahko posvetila najbolj marginalni skupini v Sloveniji. To so delavci, pretežno tujega porekla, ki opravljajo najtežja, najbolj umazana in najslabše plačana dela. Srečujemo jih vsak dan na gradbiščih, v komunalnih službah, v tovarnah na najslabše plačanih mestih in drugod.
Vodstvo stranke in njeni člani naj se ne pritožujejo nad drugimi, pa tudi ne dobrikajo tistim, ki bi jim morda odstopili delček politične in gmotne pogače. V svojih nastopih in kritikah naj se držijo dejstev in resnice. Pozitivne lastnosti stranke in njenih voditeljev bodo ljudje prepoznali in nagradili. Ko bo NSi postala velika stranka, bo lahko ona postavljala pogoje in med drugimi strankami izbirala kandidate za vladno koalicijo. Če se bo NSi hkrati držala tudi svoje krščansko demokratske istovetnosti, se bodo ob njej krepile tudi druge demokratične.