Ni primera, da bi komunistične vlade prišle na oblast na pošten način, kot ni primera, da bi komunisti znali gospodariti in vladati brez palice in puške.
Največji volilni poraženci teh volitev so stranke SMC, Desus in SD. Tudi v zadnjem hipu sestavljena stranka Marjana Šarca je poraženec, saj so ji sprva, kot je bilo zamišljeno, ankete že kazale zmago. In če še upoštevamo polovično volilno udeležbo, je potrebno reči, da nekateri poslanci sedijo v parlamentu le z enim, morda dveh, največ treh odstotkov glasov vseh državljanov z volilno pravico. Zlobneži, pa rečejo: »… dovolj je, da si bodo dobili poslanske plače in še lep čas, po morda spet novih predčasnih volitvah, dobivali nadomestila!«
V enoumju je že bilo povsem samoumevno, da so se dogajale volilne prevare. Če kronološko pogledamo v to polpreteklo zgodovino, tudi našo polpreteklo zgodovino, in začnemo pri Stalinu v SZ, so bili primeri »… da so poraženci tamkajšnjih volitev ob štetju glasov, kratko malo postali zmagovalci«. Preprosto so se pri štetju glasov, volilne skrinjice zamenjale po potrebi. In zato se ni čuditi, da se takšne volilne prakse navzel tudi naš komunizem.
In poglejmo še neka takšnih prevar za časa Juge? Volilna prevara je že bil AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943, ko so se sprejeli ključni zakoni bodoče države – imenovani Avnojski sklepi, ki še nam nekateri danes grenijo življenje! Naj opozorimo, da zaradi visokega snega AVNOJ ni bil sklepčen. Iz Makedonije na primer ni bilo nikogar na tem zasedanju. Tako so se Avnojski sklepi sprejeli po domače – brez potrebnega kvoruma. In če tako nadaljujem v stilu volilnih prevar našega komunizma, smo že pri največji volilni prevari Titove Jugoslavije. To so bile volitve v ustavodajno skupščino na Martinovo nedeljo, 11. novembra 1945, ko se je odločalo, ali bomo imeli komunizem ali pa bomo še naprej imeli kapitalizem! Kot radoveden šolar drugega razreda (prvega so mi priznali nemškega), sem pri starših izsilil, da sta me povedla seboj na te volitve. Spomnim se kroglic in skrinjic, ki so bile na mizi, ki je bila obdana z zastavo z zvezdo, ki je segala do tal, tako da se je lahko pod mizo poslušalo ter beležilo, kdo je kroglico spustil v tako imenovano črno skrinjico, iz katere je bila ostranjena platnena vrečka, da so se udarci kroglic dobro slišali. In na mnogih voliščih – praktično je bilo tako menda v vsaki vasi –, se je zgodilo, da se je črna, kraljeva skrinjica s kroglicami napolnila do vrha. In zato se je že takrat potihoma govorilo o »presipavanju« kroglic pri štetju.
Še večja prevara teh ustavodajnih volitev Jugoslavije je bila v tem, da te volitve niso potekale po navodilih, ki so bila določena na Jaltski konferenci, 11. februarja 1945. Po tam sprejetem predlogu Churchilla – (fifty, fifty), je pomenilo, da bi se naj izvolilo 38 poslancev iz Kraljeve liste, in 38 poslancev iz Titove liste kandidatov.
Za propad našega kmetijstva, ki še ga danes ni moč ozdraviti, saj še vedno več kot polovico hrane uvažamo. Ta prevara se je zgodila celo nekaj mesecev pred ustavodajnim volitvami, dne 23. avgusta 1945. Izsiljena je bila tako imenovana prva agrarna reforma. Rdeča nit reforme je bila: » zemljo tistemu, ki jo obdeluje«! Kot pa še starejši pomnimo, se je v komunizmu upoštevala le volilna udeležba, pa še ta je bila marsikje zlagana in prilagojena enoumju.
Na kratko se bom še dotaknil volilnih goljufij v samostojni Sloveniji, saj nam v postkomunizmu še vedno usodo krojijo komunistični nostalgiki. Kot prva mahinacija post komunistov je bila odstranitev Peterletove vlade, ki se nam je zgodila po slabih dveh letih uspešnega vladanja Demosa na čelu krščanskim demokratom Peterletom. Šele v tretjem poskusu, so postkomunisti izglasovali Peterletovo razrešitev! Na vsak način so hoteli na to mesto postaviti uvoženega mandatarja iz «banana« republike, kot se je tedaj reklo. Šlo je namreč za starega komunista – bankirja Voljča, ki pa ni uspel postati mandatar. Nato pa je s sredinsko vlado uspel Drnovšek, ki je potem zmagal še na naslednjih volitvah. In pri še naslednjih volitvah pa je tudi njemu zmanjkalo volilnih glasov, da so potem v koaliciji s » starimi strici kupili« poslanca krščanskih demokratov Cirila Pucka. Prevara so bile tudi prve volitve predsednika predsedstva Republike Slovenije. Pučniku je zmanjkalo 4 % glasov, »vprašljiv kandidat – dobrotnik Ivek«, pa jih je dobil skoraj 20 %, da je nato lahko postal predsednik države bivši šef slovenskih komunistov Milan Kučan.
V tem stilu volilnega goljufanja komunistov oziroma nostalgikov za komunizmom, še omenjam enourno podaljšanje volitev tik pred zaprtjem volišč leta 2011, ko so »nekateri« iz vzporednih volitev že vedeli za rezultat. Po uri čakanja pa je bilo sporočeno, da je z pičlo večino glasov le zmagal Jankovič, ki pa nato ni mogel sestaviti vlade, ampak jo je sestavil Janša. In čez leto dni so tako imenovani » vstajniki« z granitnimi kockami zrušili zakonitega predsednika vlade Janeza Janšo in ga nadomestili z Alenko Bratušek. Tudi naštudirani krivični zapor Janeza Janše na volitvah leta 2014, je bila izposojena volilna podlost iz trdega komunizma!
