Zadnja leta, po tem ko sem odpovedal Delo, je moj dnevni vir informacij nekoliko zožen, na eni strani omejen s poslušanjem TV poročil, v glavnem na TVSLO (saj so drugi TV kanali bolj ali manj kopija usmerjenosti nacionalke), poleg tega pa branje prispevkov raznih komentatorjev na internetnih portalih, pretežno na Časniku, manj na MMC, Domovini … Gledanje TV se je v zadnjem času nekoliko razširilo še na NOVO24. Na prvi pogled gre za zelo omejen vir informacij? Drži, a povejte mi, koliko bi moj zorni kot razširilo gledanje poročil na POPTV, A-kanalu ali Planet TV? Kaj bi pridobil z branjem Dela ali Dnevnika? Večer nam bralcem iz Ljubljane ni domač, Slovenske Novice in Nedeljski dnevnik pa sta preveč rumeno (rdeče) obarvana. Tako je moj vir informacij, tako kot za povprečnega slovenskega bralca, omejen na tiste, ki pa prihajajo iz istega kotla in jih je seveda potrebno dobro prežvečiti, pa še so komajda užitne,. Razni komentatorji in politiki pa že dolga leta ugotavljajo, da nam v tej medijski, enotirni pustinji, manjka za uravnoteženost informacij vsaj en desnosredinsko usmerjeni časopis.
Letošnjo pomlad sem bral in poslušal številne komentarje, kaj je potrebno storiti, da bo enkrat pomladna stran zopet prevzela vladne vajeti v svoje roke. Toda računica se z dosedanjimi pomladnimi strankami nikakor ne izide. SDS in NSI sami nikoli ne zbereta 46 poslanskih mest, z DESUS-om pa se je doslej opeklo že kar nekaj predsednikov vlade. Občasno se pojavijo komentarji v katerih je omenjena velika koalicija – med kom? Med SDS in SMC? Slednja ne učinkuje kot resna stranka z dolgočno vizijo politike za dobro Slovenije. Stranka je očitno še premlada in notranje preveč raznolika in očitno tudi kadrovsko prešibka, predvsem pa imamo stalno vtis, da jo vodijo strici iz ozadja in lobiji. Koalicija med SDS in SD? Bila bi bolj verjetna, če jo bodo trdorokci na levi strani in gospodar iz Murgelj dovolili in če bo g. Janša presodil, da mu njegovi volilci in volilci na desnem političnem polju nasploh takega paktiranja z levico ne bodo preveč zamerili. Spomin na kritična leta te stranke v devetdesetih letih po takem sodelovanju bo imel svojo težo, pa čeprav je vloga SDS danes povsem neprimerljiva z njeno vlogo v Drnovškovih časih.
Ostane nam torej še premislek o možnosti, ki jo novinarji in politični komentatorji v zadnjih mesecih večkrat omenjajo, to je prihod nove desne stranke na slovensko politično prizorišče. Pravzaprav prihajata kar dve stranki, eno je ustanovil nekdanji poslanec in mariborski župan g. Franc Kangler. Že z imenom stranke je sprožil burne odzive in pri SLS so stvar dojeli kot da jim hoče g. Kangler prevzeti stranko, s tem, da bo stara SLS propadla (ali razpadla). No, v resnici se tej stranki v zadnjih letih ni prav dobro godilo, saj so jo mediji po izpadu iz DZ pred leti do pred kratkim komajda omenjali.
Druga stranka, o kateri se govori nekoliko več in jo ustanavlja uspešni voditelj koalicije »Za otroke gre« g. Aleš Primc, se ponaša z zmago na dveh refendumih v obrambo družine in otrok, predvsem zadnja zmaga decembra 2015 je bila zelo impresivna in odmevna in je prinesla slovenski levici nemalo skrbi in strahov. Ta stranka (zaenkrat še gibanje) ima pred seboj jasno bodočnost in je veliko upanje slovenske desnice. A se na desni strani že pojavljajo strahovi, da bo ta stranka kradla glasove že obstoječim strankam na desnici in da pravzaprav ne pomeni dodane vrednosti na desnici. V vseh intervjujih na TV, zapisih v medijih in člankih na internetu nisem zasledil kake pripravljenosti za sodelovanje z novonastajajočo stranko g. Primca ne s strani Nove Slovenije in še manj s strani »stare« SLS, medtem ko se SDS trenutno nekako drži ob strani in se ne pusti toliko provocirati novinarjem, hkrati pa tudi sami ne proizvajajo nobenih odmevov na ta nova dogajanja na desnici. Odkrito povedano, jim to sploh ni potrebno, njihova pozicija bo ostala ob vseh prerivanjih na desnici enako trdna. Kaj se bo na koncu izcimilo iz tega dogajanja, ostaja odprto vprašanje. Predsem pa bi bilo dobro, ko bi stranke na desnici zakopale bojne sekire, se potrudile za boljše sodelovanjein ne bi v svojih izjavah deklaratorno, a priori odklanjale medsebojnega sodelovanja. Morda bi lahko pomislile, da zelo verjetno kdo iz ozadja podpihuje te medsebojne spore, po načelu: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!« Če bodo spori na desnici trajali še naprej, bomo imeli vsaj še en mandat na čelu Slovenije tako ali drugačno, predsem pa roparsko levičarsko skupino in zaostajanje ter propadanje Slovenije se bo nadaljevalo vsaj še naslednja štiri leta. Bog nas obvaruj takega scenarija!
