Suvereni državljani zborovali Celju v spomin na plebisicit za Slovenijo

V Celju na železniški postaji imajo edinstveno obeležje narodnemu prizadevanju za Slovenijo že od leta 1848 dalje. Obeležje je leta 2001 postavila Mestna občina Celje, pobudo za obeležje pa so dali Zgodovinsko društvo Celje, Slovenski katoliški izobraženci in Svetovni slovenski kongres.

Državljansko srečanje, ki so ga organizirali suvereni državljani, je potekalo v soboto, 23. decembra 2017, ob 10. uri na železniški postaji v Celju. Srečanje so obogatili pevci pod Gradom, priložnostni govorci, po zaključku pa so se udeleženci zbrali v restavraciji Hochkraut na postaji, kjer so jih pogostili s Plečnikovim čajem.

Praznik samostojnosti in enotnosti praznujemo 26. decembra, saj so bili na ta dan uradno razglašeni rezultati referenduma – plebiscita, ki je potekal 23. decembra, na njem pa se je odločalo o slovenski samostojnosti.

Na podlagi raziskav, ki jih je opravil dr. Granda, je bila pot do plebiscitnega dne dolga, en kamenček v mozaiku prizadevanj so prispevali tudi slovenski izobraženci z Dunaja, ki so 10. maja 1848 prišli v Celje z namenom, da zberejo podpise za združeno Slovenijo. Dr. Granda je bil tudi med pobudniki za postavitev tega obeležja in je bil tudi njegov soavtor tega obeležja. Spominsko obeležje, ki je vgrajeno v pročelje železniške postaje, je edinstveno, saj nas spodbuja k pozitivnemu odnosu do države, ne pa k jamranju, ki bilo značilno za bivšo totalitarno in avtokratsko državo, kar nadaljujejo tudi naši novodobni vodilni politiki.

Sedaj gre za našo demokratično državo kot je govoril dr. Jože Pučnik na plebiscitni dan takoj za tem, ko so bili znani rezultati referenduma. Vsi državljani smo poklicani k izgrajevanju naše države in odpravljanju slabosti, ko se te pokažejo. Biti moramo ponosni na doseženo in vztrajni, da so nam dosegljive zakonite pravice, ki nam pripadajo po Ustavi.

Udeleženci državljanskega srečanja so se spomnili tudi žrtev revolucije iz teharskega taborišča, ki so se tudi zavzemali za svobodno domovino in so kot taki morali umreti, danes pa so kot mučenci postali naši priprošnjiki.

Po končnem srečanju v Celju se je delegacija zborovalcev zbrala na Teharjah, kje so položili spominski venec in prižgali svečo. S tem dejanjem so se spomnili vseh teharskih žrtev revolucije, hkrati pa so opozorili na potrebo, da se spominski park Teharje pospešeno zaključiti spominski park Teharje, ki je sicer razglašen za državni spomenik kulturne dediščine.