PISMO BRALCA. Nedavno je zgodovinar dr. Jože Pirjevec napisal članek »Na kateri strani je bil kdo?«, kjer v podnaslovu poudari: »Na koncu gre pač za dejstvo, da sta se pred več kot 70 leti slovenska desnica in del cerkve odločila, da prevzameta vlogo Mussolinijevega in Hitlerjevega valpta.« Ali gre res za enostavno odločitev za kolaboracijo z nacizmom in fašizmom? Ali to vodi k spravi, odpravi delitev? Po moje ne.
To je zelo huda trditev in že neštetokrat ponovljena obtožba komunistov vse od leta 1941 dalje. Namen je prikrivanje in opravičevanje dejanj revolucije med NOB in po njej, ki so jo sprožili in vodili komunisti po sovjetskem vzoru in je terjala ogromne dodatne žrtve. Obtožba se še vedno javno ponavlja, čeprav ima sedaj mnogo zgodovinarjev v samostojni demokratični Sloveniji veliko bolj profilirano mnenje o tem. To je, ves čas vojne in po vojni so komunisti poskrbeli za eliminiranje, likvidiranje nasprotnikov komunizma. Dandanes je že toliko razkritega, tudi s strani zgodovinarjev, da se lahko ve, da so komunisti sprožili upor proti okupatorju šele po napadu Hitlerja na SZ, ga oklicali za njihov monopol, in takoj pričeli s pozivanjem predvsem »Za zmago Rdeče armade, Stalina, revolucije, i.p.!«, ter pričeli z likvidacijami in med tujo okupacijo sprožili še spiralo razširjanja bratomornega spopada, vse do povojnih izvensodnih pobojev. Ne trdim, da protirevolucionarna stran v stiski za golo preživetje ni zagrešila nečastna dejanja, in povzročila tudi zločine. Bistvo pa je, komunisti so poleg upora zoper okupatorja izvajali in izvedli še revolucijo po boljševističnem vzoru. Menda to ni še vedno sporno?
Slovenski osrednji trg pred nekdanjo skupščino je nosil ime »Trg revolucije«! To potrjuje rezultate NOB in pove vse! Na vseh pomembnih javnih mestih pa je do leta 1948 poleg Tita visela še slika Stalina. Gospod J. Pirjevec med drugim tudi pravi, da se je pri nas komunizem pojavil kot protest idealističnih mladih ljudi proti gospodarskim in političnim razmeram, v katerih se je znašel naš narod po prvi svetovno vojni. To naj bi bilo opravičilo za sprožitev revolucije ob okupaciji? Menda ta sočasnost izvajanja upora in boljševistične revolucije ne spada k obrambi svobode in civilizacije? Tako je to napisal g. dr. Pirjevec, ko je pri tem razlogu povsem zamolčal sprožitev in izvedbo revolucije, kjer so komunisti na mitingih obetali »vsi enaki, vse bo naše, dol z izkoriščevalci, i.p.«, mikavno, predvsem za revne in mlade.
Pred tem pa je bilo mnogim tudi v Sloveniji znano, koliko milijonov ljudi so boljševiki že pred vojno v SZ razlastili, poslali v prva koncentracijska taborišča, v Sibirijo, jih likvidirali, tudi mnoge visoke oficirje, izvršili »gladomor« v Ukrajini, kjer so prepustili smrti od lakote 4-10 milijonov ljudi, celih družin, kjer so jim predhodno odvzeli vse žito, nato so sovjeti pometli in zasedli baltske države in skupaj s Hitlerjem tudi del Poljske. V mnogi slovenskih domovih se je zato tedaj celo molilo: »Bog reši Rusijo in Ukrajino!« Koliko narodom vzhodne Evrope je bila po kočani 2. svetovni vojni odvzeta suverenost in so bile države bolj ali manj marionete sovjetskega režima, vse do padca železne zavese, berlinskega zidu? Mnogi narodi na vzhodu so šele tedaj znova dosegli svobodo in suverenost, tudi Slovenci. Deželam in narodom, ki so jih osvobodili zahodni zavezniki, se to ni zgodilo. Prehodni jugoslovanski režim je kratil narodno svobodo in človekove pravice je zapisano v osamosvojitvenih zakonih. Oklicati vse protirevolucionarje enostavno za valpte, pogosto še vedno za izdajalce, glede na navedeno početje revolucionarnih boljševikov, je zelo krivično.
Mogoče pa so nekateri še vede ali nevede »Stalinovi vazali«?
Franc Mihič univ.dipl.inž.
Foto: Franci Koncilija
