Bitka za spomenike
Ena najiskrenejših in vizionarskih izjav Staneta Dolanca je bila izrečena 9. septembra 1972 v Splitu: »Mora nam biti popolnoma jasno, da smo mi komunisti v tej državi na oblasti. Če ne bi bili mi, bi … Beri dalje
Ena najiskrenejših in vizionarskih izjav Staneta Dolanca je bila izrečena 9. septembra 1972 v Splitu: »Mora nam biti popolnoma jasno, da smo mi komunisti v tej državi na oblasti. Če ne bi bili mi, bi … Beri dalje
Depo na prostem MNZS v Pivki je bil odprt 18. junija 2022 na ogled za več kot 40.000 obiskovalcev Parka vojaške zgodovine. Postavitev je bila deležna številnih njihovih pohval. Zbirka revolucionarne umetnosti, ki je nastajala … Beri dalje
Slovencem in Italijanom bi privoščili nemški scenarij korenitega, gladkega, zdravilnega reza, ki distancira od zgodovinske gnusobe – in tako omogoči svobodno, ustvarjalno življenje naprej.
Lahko se samo zgrozimo nad dejstvom, da je bilo v poboje vpleteno najvišje partijsko vodstvo Slovenije in Jugoslavije, obseg morije pa je bil izjemno obsežen, saj je trajalo kar nekaj dni, da je Josip Broz Tito obiskal in osebno preveril, kako uspešne so bile vojaške enote »osvoboditeljev«, za katerimi so ostala množična morišča širom Slovenije.
»Ali veste, zakaj je Jugoslavija osvojila prvo mesto na svetovnem cvetličnem sejmu? Ker je vzgojila stokilsko vijolico.« S to šalo je novinarka Ženi Lebl merila na pesem, ki je poveličevala Tita: »Druže Tito, ljubičice bela, … Beri dalje
Josip Broz Tito je umrl (4. maja 1980) sam brez prijateljev, potem ko je odžagal vse svoje mogoče sovražnike. In te je videl povsod. Kljub temu je uspel za seboj pustiti kult osebnosti, ki ga nekateri častijo še po vseh teh letih.
Zgodovina pozna zgodbe in osebnosti, ki vedno znova vznemirjajo, morda celo burijo domišljijo. Naj jih obujajo spomini, publicistična ali resna znanstvena dela, zlahka oživijo, ko se pojavijo – četudi neznatni – drobci v arhivskem gradivu. Tako je z zgodbo o iskanju identitete Josipa Broza Tita, vodje jugoslovanskih partizanov in povojne Jugoslavije.
Pozivamo k oblikovanju nürnberškega tribunala proti komunističnim zločincem, sojenju na globalni ravni, ki bo natančno preučilo zločine te ideologije, politično in institucionalno odgovornost zanje,
kaznovanje njegove moralne degeneracije in omogočilo jasno zavedanje, da komunizem ni združljiv s svobodnimi družbami.
Josip Broz: ”Bilo bi napačno misliti, da je kulak splošni naziv vsakega, ki ima 15 ha zemlje. To je pojem sovražnika socializma na vasi. Ne morem reči , da je meja med srednjim kmetom in kulakom 8 ali 18ha, kulak pa je tisti, ki ima 10 ali 15ha zemlje. Mejo določimo takole: kdor je socializmu sovražnik, je kulak, čeprav nima niti pedi zemlje!”
Miselnega preloma, ki bi se moral zgoditi ob prehodu v demokratičen sistem, nismo doživeli. Pavlov refleks ostaja. Zaenkrat. In na nas je, ali bo tako ostalo tudi v prihodnje, ali pa bomo kaj naredili. Odgovornost je (tudi) naša.
Zakaj vam je bilo treba uničevati arhive, zakaj vam je bilo treba živeti v veri. da se da zločine skriti? Saj bomo po analogiji lahko sklepali, kaj ste počeli. Tudi za potomce lažnivcev bo zelo neprijetno spraševanje.
Prelom s totalitarizmom je bil strašno sramežljiv, v mnogih ozirih skoraj nikakršen. Res je, da imamo zaradi tega hud deficit demokracije. A po drugi strani je spet res, da bi si v intimi volilnih kabin lahko dali duška demokratičnim vzgibom.
Tito ni obračunaval samo z okupatorskim nacifašizmom. Redno je pošiljal v smrt svoje partijske kolege. To je počel že pred 2. svetovno vojno, med vojno in po vojni. V okrutno smrt na Goli otok je pošiljal celo ljudi, ki so vojno preživeli v prvih vrstah partizanov.
Mit o srečnih časih življenja v Jugoslaviji, poveličevanje komunističnih simbolov in ne nazadnje rezultati ankete o priljubljenosti zastave (skoraj dve tretjini vprašanih daje prednost jugoslovanski zastavi) so predvsem odraz razočaranja nad stanjem v Republiki Sloveniji.
Ne bo torej zapisan v zgodovini samo kot zmagoviti poveljnik, kot bi to želeli v njegov blišč še vedno zamaknjeni občudovalci, ampak je bil, kot smo videli, še marsikaj drugega. Dokler tega ne bomo do kraja razčistili, ne bomo polnoletna družba.
V zadnjih letih je nastala cela vrsta študij, ki obdobje druge svetovne vojne postavlja v povsem novo luč. Novogoriški zgodovinar mag. Renato Podbersič je več let raziskoval temno plat partizanskega boja in revolucije na Goriškem … Beri dalje
Nemalokrat slišimo, kako je vse slabše, od kar ni Tita, da je njegova smrt povzročila razpad Jugoslavije. Menda ni verjel v lastno večno življenje? Tito je ljubil oblast in tega ni nikoli skrival. Najbolj je … Beri dalje
Letošnjega 23. novembra je minilo 60 let, odkar je Tito, predsednik nekdanje skupne države, slovesno odprl avtomobilsko cesto Ljubljana–Zagreb, ki so jo takrat imenovali Cesta bratstva in enotnosti. Glavna slovesnost je bila na Glavnem trgu … Beri dalje
Komunistična internacionala (Kominterna), poimenovana tudi tretja internacionala, je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta. Leta 1919 jo je v Moskvi ustanovil Lenin. Kominterna je močno posegala v notranje življenje posameznih … Beri dalje
“Bil sem bog”, tako v knjigi „Goli otoci Jova Kapičića” Tamare Nikčević, pravi bivši namestnik šefa jugoslovanske Udbe, ko govori o Golom otoku, o odnosu z Josipom Brozom Titom, Milovanom Đilasom, Aleksandrom Rankovićem. “Zgodbe, da … Beri dalje