Spoštovani, dovolite, da kot neodvisen državljan Republike Slovenije izrazim začudenje nad nečim, kar osebno vidim kot s strani Amnesty International Slovenija selektivno obravnavanje (ali tudi obravnavo z dvojnimi merili, merjenje z različnimi vatli) z vidika človekovih pravic spornega odločanja v slovenskem pravosodju v dveh podobnih slučajih pregona novinarjev:
1. Medtem ko protestno nastopate v primeru Delove novinarke A.Delić, češ da je neupravičeno preganjana, ker da je bilo njeno razkrivanje tajnih dokumentov (o dejavnosti skupine Blood and Honour) v javnem interesu, pa ste povsem tiho pri dvojnem sodnem pregonu novinarja I. Kršinarja in fotoreporterja P.Lavreta iz tednika Reporter. Kako da ste tu tiho? Odkod ta dvojna merila? So to pač vaše politične preference, do katerih si jemljete pravico in vam je primerno delovanje po političnih preferencah? Branili bomo “levičarje”, “desničarje” pa naj kar preganjajo?
Zakaj sodno preganjajo Kršinarja in Lavreta? Zaradi objav iz arhivov in na podlagi medijskih informacij o udbovskih zločinih iz zadnjih desetletij komunističnega režima. Zakaj se ne oglasite podobno kot v primeru Delićeve? Ker te objave niso v javnem interesu? Niso? Opozarjam, da politični umori v mnogih demokratičnih državah niso dejanja, podvržena sodnemu zastaranju. Konkretna dejanja, ki se jih opisuje v Avstriji in Nemčiji, ne zastarajo. Tudi če bi sodno zastarala, moralna teža ostaja. Med opisanimi dejanji je tudi uboj 9 letne deklice.
Sam nisem nikjer zasledil, da bi dejanja podobne grozovitosti in nečlovečnosti načrtovala, kaj šele izvajala slovenska sekcija Blood and Honour. Verjetno celo ni realne nevarnosti, da bi se česa podobnega lotila. Torej s čim pri slovenski Amnesty International argumentirate, da bi bilo vedenje iz tajnih dokumentov o organizaciji BH v javnem interesu, vedenje o udbovskih umorih, med drugim 9 letne deklice, pa ne?
Ker visoko cenim univerzalno Deklaracijo o človekovih pravicah in pretekla dejanja mednarodne AI v zvezi z zaporniki vesti, me takšno ravnanje slovenske AI navdaja s toliko več skrbi in kritične distance. Moje prepričanje je, da je taka organizacija tudi zaradi svojega dolgoletnega ugleda toliko bolj zavezana absolutni politični nepristranskosti, uporabljanju istih vatlov pri presojanju zadev in izključnemu sklicevanju na univerzalno deklaracijo človekovih pravic.
2. Naj pri tem dodam, da bi vsaj kot potencialen problem in sporno točko lahko AI Slovenije zaznala obtožbo, obsodbo in zapor voditelja opozicije v tej državi Janeza Janše. Ker velik del, če ne večina najuglednejših pravnih strokovnjakov v državi sodi, da gre za pravno nekorektne postopke in pravno nekorektno razsojanje, mnogi pa mislijo, da tudi za politično motivirano in politično pristransko sojenje, bi bilo več kot primerno, da se AI za konkretni primer vsaj zanima. Da se recimo vsaj odzove na vabila, ki so bila izrečena iz najvišjih teles demokratičnega zastopstva v tej državi, iz komisije državnega zbora. Pa vas tam ni bilo kljub vabilu. Brez opravičila. Ne pišem, kako bi se morali izrekati o primeru, trdim, da bi se morali zanimat za njega- ker v primeru, da gre v tej državi za političnega zapornika in da je ta zapornik glavni nasprotnik oblastnikov, tedaj je to tema, da si skoraj ni možno misliti bolj indikativne za polno, urgentno angažiranje Amnesty International. Se ne strinjate in zakaj takšno ravnanje in molk z vaše strani?
3. Preletel sem tudi vašo spletno stran in zasledil v vprašanju abortusa, ki se ga kdo ve zakaj intenzivno lotevate, retoriko, ki je lastna radikalnim levičarsko-feminističnim krogom in se med zmernejšimi zagovorniki legalnosti splava ( do nekega trenutka nosečnosti, seveda- pri nas 12 tednov) ne uporablja. Namreč formulacija: “odločanje o svojem telesu”. Ki je ideološka in biološko neresnična. Če jaz recimo ta trenutek pogoltnem zlato ribico, ta ni moje telo, ampak je samo v mojem telesu. Dokler je živa in se ne razgradi, ni moje telo. Pri noseči ženski je v njenem telesu njen otrok, ki pa ni njeno telo. Samo v njej je, njeni maternici, povezan s posteljico. Začasno. Še niste videli ultrazvočnih posnetkov človeškega ploda? Z osmim, devetim tednom nosečnosti je večina organogeneze človekovega zarodka zaključena.
Ne pravim sicer, da pri vprašanju ne bi smeli izražati svojega stališča ali ne upoštevati slovenske ustave in zakonodaje in mednarodnih dokumentov. Mimogrede, univerzalna deklaracija o človekovih pravicah ne govori o splavu. Torej ga ne šteje za človekovo pravico. Tudi pri nas gre za svoboščino, ne pravico, v zelo časovno omejenih okvirjih. Tudi iz nobenih mednarodno veljavnih dokumentov ne vidim temelja za uporabo formulacije, ki jo prevzemate: “odločanje o svojem telesu”.
Še enkrat: se imate na AI.Si za politično organizacijo s pravico do ideološko, nazorsko pristranskih vrednotenj in ravnanj? Osebno mislim, da AI ni bila tako zamišljena, niti njena ugledna dejanja niso o tem pričala.
Želim vam veliko uspehov pri zagovarjanju resničnih človekovih pravic in branjenju zapornikov vesti in vas pozdravljam
Igor Ferluga
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
