Spoštovani gospod premier dr. Robert Golob! Žalosten, prizadet in razočaran sem nad vlado, ki jo vodite in ima v njej glavno besedo Gibanje Svoboda, ker ste odredili, da naj se šef bivše Udbe, po kriterijih … Beri dalje
Dragi Robert! Računam, da boš hkrati zvest izročilu prvega vojaškega poveljnika TIGR-a Danila Zelena, za katerega je pesnik zapisal: »Ti šel si med prvimi v boj, ko narod ni videl izhoda, in drugim bila je še tuja beseda SVOBODA.«
Sedem prestrašenih akademikov, veličastnih dušebrižnikov, s prvopodpisanim predsednikom komisije za človekove pravice SAZU dr. Tinetom Hribarjem ter podpredsednico te komisije dr. Renato Salecl, se je v odprtem pismu obrnilo na poslance Državnega zbora, češ da »vladno vodenje države in obvladovanje civilne družbe že prehaja v totalitarno obliko oblasti«.
Zakaj govorite o »prikritih političnih povezavah«? Zakaj po nepotrebnem problematizirate naše morebitno članstvo v kakšni stranki? Ali bi se smeli člani političnih strank oglašati le v glasilih svoje stranke, drugje pa ne? Zakaj ste nasedli levim silam, ki šele za preteklo leto uporabljajo izraz »državne jasli« za državno pomoč medijem? Saj vendar sami dobro veste, da gre le za minimalne spremembe, namenjene tako potrebnemu uravnovešenju ladje, ki se tako nagiba na levo, da se bo že skoraj potopila?
Uprite se nadvladi žene nad nami. Poznamo življenje. Vemo, kaj hočemo! In povejte, drage in pogumne žene, povejte svojim možem, da tuja ženska nima kaj iskati med vama. Zavarujte vse, kar vama je sveto, z orožjem ljubezni.
Spoštovani Predsednik RS, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije, Vas pozivam, da organizirate javno razpravo o problemih medijev z jasnimi sklepi.
Podatki o žrtvah v vojnem času na Slovenskem nam povedo, kako neumno je bilo med vojno izpeljati revolucijo. Do srede leta 1942 je revolucionarna stran brez sodbe pobila okrog 900 Slovencev. Po kapitulaciji Italije jeseni leta 1943 so jih pobili več kot 300, po vojni okrog 20.000. Vseh več kot 24.000. Ti podatki nam najbolje povedo, kdo je med vojno najbolj ogrožal slovenski narod.
Zdenko Roter je s knjigo Usodne prevare poražencev in zmagovalcev (2019) kar na desetih straneh odgovoril na drugo odprto pismo, ki mu ga je Jože Kurinčič napisal ob njegovi prejšnji knjigi Pravi obraz (2017).
Nestrpnost in avtoritarnost politične levice do drugače mislečih ljudi, še posebej na desni politični strani? Ta nestrpnost in avtoritarnost politične levice je svoje radikalne oblike dobila med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo. Takrat so njihovi politični predniki na vse mogoče načine uničevali Slovence.
Skrajno zaskrbljujoče pa je bilo spoznanje, da gre za pristno besedilo s podpisi 75 akademikov, med njimi celo osmih bivših rektorjev. Težko verjamem, da kdo od podpisanih ne pozna zgodovine in ni razumel teksta, ki so ga čez noč povzeli in komentirali domala vsi slovenski mediji, zato ocenjujem, da gre za njihovo zavestno politično potezo.
Možno je, da je vstop v brezno pod Macesnovo gorico pri določenem delu politike in njihovih predhodnikih sprožil panično reakcijo, ki smo jo doživljali že ob vstopu v rov sv. Barbare v Hudi jami.
Poslance v državnem zboru pozivamo, da pokažejo, da v Sloveniji ne vlada več enoumje, da je konec ideološke zadrtosti, da je Slovenija demokratična država, da spoštuje pravico do izbire, različnost in pluralnost in da uresničijo odločbo ustavnega sodišča, kot je bila zamišljena – da se financiranje javnih šolskih programov na vladnih in na nevladnih šolah izenači.
Odločba Ustavnega sodišča je formalni akt, ki državnim organom zapoveduje takšno ravnanje, ki naj bo v skladu z zakonom in splošnimi načeli pravičnosti. V navedenem primeru ne gre za pravni akt oziroma zakonodajo, s kakršno urejamo cestni promet, temveč za akt, ki neposredno prizadeva ljudi, otroke in njihove starše.
Spoštovani g. Marjan Šarec! Na zadnjem kongresu svoje stranke LMŠ ste kot predsednik le-te in hkrati predsednik sedanje slovenske vlade izjavili, da vaša stranka nima nikakršnega dolga do nikogar. Zato vas javno sprašujem, ali se … Beri dalje
Temeljno vprašanje, ki se pri odzivih na omenjeni intervju, v katerem je voditelj dr. Jože Možina gostil dr. Jožeta Dežmana, zastavlja, je usoda prostora javnosti in njegove skladnosti z načeli svobodne, demokratične družbe. Bodo svoboda izražanja, pravica … Beri dalje
Vsako jutro skušam na računalniku najprej ujeti SVEŽE NOVICE IZ SLOVENIJE, EVROPE IN SVETA. Tako sem danes z veseljem opazil, da ste pravkar dočakal častitljivi 105. rojstni dan, še vedno bister in pokončen in prepotrebna vest slovenskega naroda. … Beri dalje
Na spletnih straneh ZZB NOV ste dne 31. maja objavili vaš pogled na družino Hudnik iz Sela nad Dobrovo pri Ljubljani in na njihov tragični konec 24. novembra 1942, ko so vosovci neusmiljeno pobili vse … Beri dalje
Naj spomnimo bralce, da smo v našem Časniku magazinu z mero pred dnevi s prispevkom najavili oddajo, ki jo je za TV SLO pripravil dr. Jože Možina. Šlo je za pogovor z dr. Jožetom Dežmanom. … Beri dalje
Spomenik naj ne bo več posvečen vsem žrtvam vojn, pač pa SLOVENCU VOJAKU, ki je skozi zgodovino neštetokrat dal svoje najdragocenejše, oblečen v različne uniforme, braneč različne družbene ureditve, a je vselej ostajal Slovenec, nezavedno, … Beri dalje
