Naj spomnimo bralce, da smo v našem Časniku magazinu z mero pred dnevi s prispevkom najavili oddajo, ki jo je za TV SLO pripravil dr. Jože Možina. Šlo je za pogovor z dr. Jožetom Dežmanom. Objavili smo tudi posnetek te oddaje. Vsebina pogovora, ki ga je imel dr. Možina s svojim sogovornikom, je bila v dobršnem delu nadgradnja prispevkov, ki jih je dr. Dežman spomladi objavil na našem portalu (TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ). Rdeča nit vsebine teh prispevkov je bil neustrezen odnos nekdanje partijske oblasti do partizanskih žrtev vojne. Zanje bi seveda pričakovali, da bodo poskrbeli na najboljše možne načine. Dežman pa je skozi serijo prispevkov dokazoval, da temu še zdaleč ni tako.
Seveda spomladi, pričakovano, nismo doživeli reakcij s strani borčevske organizacije, saj Časnik z mero ne seže tako daleč v javnost, da bi se ”borci” lahko vznemirili. Za vznemirjenje je morala poskrbeti nacionalna TV z Možinovim intervjujem.
Kaj bo v resnici prineslo Turnškovo pismo vodstvu nacionalne RTV, je nehvaležno napovedati. Eno je gotovo, Možinova oddaja in Turnškov odziv nanjo prihajata v času sestavljanja vlade, ki se po odhodu NSi s pogajanj s Šarcem vedno bolj nagiba levo, tudi v smeri demontaže pridobitev osamosvojitve. Tu imamo v mislih postopno demontažo Slovenske vojske in pripravo terena na referendum o izstopu iz evroatlantskih povezav. To sta med drugim cilja Levice, ki postaja, tako kažejo rezultati predčasnih volitev, glasnica nove-stare partijske elite, ki nadzoruje javni sektor in je povezana s posli za državo in njenimi podjetji.
Naj pomnimo le še to, da je borčevska organizacija do zadnjega nasprotovala osamosvojitvenim korakom. Na tem mestu je premalo prostora, da bi razgrnili vsaj del dokaza za takšno trditev, dovolj je, da se v NUK-u poglobimo v časopise tistega časa.
Odprto pismo generalnemu direktorju Cirilu Baškoviču in programskemu svetu RTV Slovenija objavljamo v celoti, komentarje nanj pa prepuščamo bralcem.
| To, kar si je privoščila RTV Slovenija v oddaji Intervju v nedeljo, 22. julija 2018, presega vse meje dostojnega.
Jože Možina si je izbral za sogovornika Jožeta Dežmana. Predstavili ste ga kot »najbolj vsestranskega slovenskega zgodovinarja« v resnici pa je bivši direktor Marksističnega centra v Radovljici, ki je študiral na FDV-ju in doktoriral na Teološki fakulteti. V oddaji, polni žalitev zelo uglednih in spoštovanih še živečih borcev, udeležencev naše narodno osvobodilne borbe, je žalil tudi ugledne zgodovinarje, kot nekakšne »titofilske« zgodovinarje. Za vse neresnice in žalitve v tej oddaji, ste vedeli že v naprej, saj ste jo na RTV oglašali že nekaj dni pred tem. Mimogrede naše člane, nas je 41.000, ste v tej oddaji označili kot »zveza norcev«. Ali se vama gospod generalni direktor in predsednik programskega sveta to zdi primerno za nacionalno TV? V oddaji je bila izrečena poplava vrednostnih sodb, ne pa dejstev in argumentov. Seveda ima lahko vsak od nas različne poglede na dogajanja in tudi na našo preteklost, vendar pa ne sme pri tem zamolčati ali pa ponarejati dejstev in dogodkov, kot so se zgodili. Neresnice, ki jih že dolgo časa trosi v svojih oddajah Jože Možina, ki mu namenjate čas, ko je televizija najbolj gledana, so v tokratni oddaji presegle vse meje. Naj vas spomnim, seznam vseh slovenskih žrtev druge svetovne vojne je znan, to je dolgoletni projekt Inštituta za novejšo zgodovino, teh žrtev je bilo po zadnji podatkih (23. 04. 2018) 99.813. Manipulirati z mrtvimi, zaradi lastnih političnih interesov, je milo rečeno skrajno neetično dejanje, za katerega nosita, kot generalni direktor in kot predsednik programskega sveta, velik del moralne odgovornosti tudi vidva. Prav tako vas moramo spomniti, da so se pripadniki pomožnih SS policijskih enot, tako imenovani domobranci, maja 1945 preimenovali v ‘Slovensko vojsko’, zavezniki so jih v skladu z Jaltskim sporazumom, vrnili domov. Tu so bili postavljeni pred hitra vojaška sodišča – komisije. Mladoletne so poslali domov, tisti, ki niso nosili orožja, so bili obsojeni na prisilno delo in kasneje pomiloščeni. Ostale je doletela smrtna kazen. Naj vas tudi spomnim, da je bil takrat še v veljavi kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije, ki se v 105. členu dobesedno glasi: Državljan Kraljevine Jugoslavije, ki sprejme med vojno zoper kraljevino ali njene zaveznike službo v sovražni vojski ali ostane v njej še nadalje, dasi k temu ni bil prisiljen, se kaznuje z robijo do 15 let. Če se tak državljan udeleži tudi same vojne kot borec se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo. In za boljše razumevanje še tole: septembra 1944 je kralj Peter II. Karađorđević preko londonskega radia poslal v domovino naslednji poziv: »…. Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem ukazujem, da se združijo in pristopijo k narodno-osvobodilni vojski pod maršalom Titom … Vojski, ki je enodušno priznana od naših velikih zaveznikov … Vsi tisti, ki se naslanjajo na sovražnika proti interesom svojega lastnega naroda in njegove bodočnosti, in ki se ne bi odzvali temu pozivu, pa se ne bodo mogli osvoboditi izdajalskega pečata niti pred lastnim narodom niti pred zgodovino.« Pričakujemo od vas, da se za vse žalitve in neresnice, javno opravičite, vsem gledalcem, vsem članom naše organizacije v prvi vrsti pa borcem, ki so tvegali svoja življenja za svobodo svojega naroda. Razmislite pa tudi, ali so oddaje Možine, ki potvarjajo našo preteklost in posledično sejejo med nami razdor in sovraštvo, primerne ali pa bi jih bilo najbolje ukiniti. Ne gre pa samo za gospoda Možino, pač pa velja razmislek ali parlamentaren program ne postaja vedno bolj poligon ene politične opcije. Za predsedstvo ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek, predsednik |
