Na spletnih straneh ZZB NOV ste dne 31. maja objavili vaš pogled na družino Hudnik iz Sela nad Dobrovo pri Ljubljani in na njihov tragični konec 24. novembra 1942, ko so vosovci neusmiljeno pobili vse člane družine in sta preživela le 5 letna hči Verica in leto mlajši bratec Alojz. Navrgli ste tudi nekaj prepisanih stavkov o vzrokih za ta okrutni zločin, pobranih iz knjige Dolomiti v NOB Rudolfa Hribernika-Svaruna. Popolnoma pa ste zamolčali, da obstaja zelo podroben opis istih dogodkov, ki ga je napisal g. Janko Maček in ga tudi javno objavil. Dodali ste še nekaj dnevno politično aktualnih insinuacij in za vas je zadeva zaključena.
RESNICA O DRUŽINI HUDNIK – ODGOVOR NA OSMRTNICO OBJAVLJENO V ČASOPISU “DELO” 19.5.2018V časopisu Delo se je dne 19. 5. 2018 pojavila nenavadna osmrtnica oziroma zahvala z naslovom »V spomin družini Hudnik«. Potomci (sin Alojz in hči Marija Vera) so hote ali nehote iz prekopa prednikov po 72 letih štirinajst dni pred volitvami naredili medijski dogodek. Uporabiti mrtve za predvolilno temo, všečno skrajni desnici, za promocijo takih ali drugačnih političnih idej, ali pa zaradi brisanja nacionalne izdaje, ni spoštljivo do mrtvih. To dejanje nas je še bolj odmaknilo od možnosti za kakršno koli pomiritev in bolj spoštljiv pogovor med različno mislečimi. Ker so mediji tej objavi posvetili posebno pozornost, predsednik Pahor pa se je potomcem ob prisotnosti medijev seveda opravičeval, najbrž zaradi svoje spravne mantre, kdo bi pa kaj lahko tudi domneval, da po naročilu vstajajočega klero-fašizma, ima javnost pravico izvedeti resnico, kaj se je v tistih mesecih leta 1942 zares dogajalo in kaj zgodilo. Župnišče in cerkev na Dobravi sta bila postojanka vaških straž, ki jih je vodil oficir Miha Hudnik, brat Alojza. Družina Hudnik je organizirala tolpo, ki je po vaseh kradla in ropala. Svoja dejanja je podtikala Dolomitskemu odredu. Obe teti, mamini sestri, sta imeli najtesnejše stike z Italijani. Vse pridobljne informacije so šle takoj k okupatorjem. Za svoja dejanja sta pridobili celo nekega partizana Dolomitskega odreda, ki je pričel delati za belogardiste. Zaradi varnosti Dolomitskega odreda in organizacije OF na tem prostoru je bilo nujno, da se banda likvidira in to se je tudi zgodilo. Vsem nam pa v razmislek, česa vse se ne poslužuje vstajajoči klero-fašizem, da zamaskira narodno izdajo škofa Rožmana in grozljiva pobijanja belogardistov in domobrancev. Samo spomnimo se Sv. Urha, Javorovice, kjer so domoranci pobijali ranjence, Kozlarjeve gošče, in še mnogih drugih morišč. Iz knjige Šnuderlovi spisi Domobranski zločini: »Poleg cerkvice sv. Urha na Dobrunjah in gramozne jame pri sv. Križu pri Ljubljani bo ta gozd Kozlarjeva gošča ohranil svoje ime kot najstrahotnejše morišče podivjanih domobrancev. Dne 25.11.1943 so domobranci planili v Črno vas na Barju in odurno zahtevali od prebivalcev, ki so že spali da naj se oblečejo in gredo z njimi. Zasilno oblečene so zvezali in jih z vso naglico, suvajoč jih s kopiti pušk gnali v temo. Zaman je bilo vprašanje, kam in zakaj jih peljejo, jok in prošnje. Poveljnik domobrancev v barjanski šoli, 30 letni Franc Frakelj, je vodil ta pošastni sprevod. Med njimi je bil tudi Viktor Berlot iz Galjevice. V tem sprevodu so bile sledeče žrtve: Vsa rodbina Melikova, gospodarja 50 letni Ivan in 58 letni Franc, 56 letna Marija, 14 letni Bojan in 15 letni Slavko, 14 letna Vera Škraba in 44 letni Anton Škraba. Angela Modičeva in 19 letna Stefka Vidmarjeva. Vaščani so od daleč z očmi in ušesi spremljali to nočno grozoto … Celotno besedilo, ki ga je 24. 5. 2018 podpisal Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije je dostopno preko POVEZAVE. |
Ker celotno zgodbo zelo dobro poznam, pa me ni treba spraševati kako in zakaj, kakor tudi tako rekoč do podrobnosti, poznam vse okoliščine okrog nastanka te, za vas tako nenavadne osmrtnice, za katero sedaj vidim, da je zadela naravnost tja, kjer najbolj boli in se tej točki reče slaba vest, bi vas rad opozoril na eno samo, toda vsekakor najpomembnejše dejstvo pri epilogu celotne zgodbe.
Dne 24. januarja, 2018 je na podlagi triletnega preiskovalnega dela in iskanja resnice, Okrožno sodišče v Ljubljani, na osnovi zahteve po rehabilitaciji ubitega Alojza Hudnika st. in ostalih pobitih članov družine Hudnik, izdalo sklep o popolni rehabilitaciji, ki ima danes status pravnomočne sodne odločbe, ali kakor bi rekel ljudski glas: Hudnikovo dobro ime in čast veljata pred Bogom in Postavo! Po vašem pisanju o tej zadevi, upravičeno sklepam, da ste se kot predsednik ZZB NOV, zopet enkrat postavili nad slovenske pravosodne oblasti in njihovo odločitev ter jim očitno odrekate po Ustavi podeljene pravice izvajanja sodne oblasti, za kar te iste oblasti tudi sicer moralno in materialno odgovarjajo.
Tu se bova ustavila, kajti ta temelj je meni popolnoma zadosten, da upravičeno in z vso moralno pravico ter človeškim dostojanstvom, od vas zahtevam naslednje:
-
Javno se opravičite preživelima otrokoma in ostalim potomcem družine Hudnik za navedene laži v vašem prispevku, ki se nanašajo na vzroke pokola družine Hudnik, predvsem za oznako družine: tolpa in banda!
-
Javno se opravičite Hudnikovim za pritlehna, politikantska podtikanja in namigovanja o vzrokih za objavo nenavadne osmrtnice v predvolilnem obdobju!
-
Javno se opravičite predsedniku Republike Slovenije zaradi omalovaževanja njegovega spoštljivega opravičila družini Hudnik v imenu države in lažnivega podtikanja, da je to storil po naročilu vstajajočih klero-fašističnih krogov!
-
Javno se opravičite pravosodnim organom Republike Slovenije zaradi prilastitve pravice, da se postavite nad njihovo pristojnost in pravico sprejeti dokončno odločitev v sicer pravnomočno končani zadevi Hudnik.
Kako je že razmišljal veliki Indijec Mahatma? Nekako takole ga je razumeti: Slabiči zaradi svoje šibkosti ne zmorejo izreči opravičila, niti ga sprejeti!
Biti sposoben opravičiti se ali opravičilo sprejeti, je dano samo močnim ljudem! Kako se boste odločili vi, g. Turnšek?
V pričakovanju rezultata vaših razmišljanj o Gandhijevih besedah, prijazen pozdrav.
Peter Hribar, dr. vet. med., Cerknica
