»Znanstveniki« zdaj dokazujejo, da je rešitev Slovenije v izstopu iz EU. Tako bi lahko nenadzorovano zapravljali.
“Priznam, kriv sem za prepričanje, da mora biti suverena nacija sposobna uresničevati svoje interese tudi na gospodarskem področju. Nikakor pa nisem bil zagovornik ‘tako imenovanega nacionalnega interesa’, kakršnega mi pripisuje Peter Frankl,” je v petek zapisal nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Njegov zapis (za vsak primer še članek Milan Kučan: Priznam, kriv sem) bi lahko bil zgodovinski, če bi bilo možaku verjeti. Če hkrati po kuloarjih ne bi krožilo, da so starci iz WTC, strici iz ozadja, highlanderji, staroekonomisti, zakulisna “elita”, kakorkoli jim že pravite, pred nedavnim sklenili, kako se bodo “bolj posvetili upravljanju državnih podjetij”.
Ker žal ni pojoče travice, ki bi lahko preverila resnicoljubnost nekdanjega predsednika, bomo na dokaze o dogovorih starcev morali še počakati. In, glede na – vsaj deklarativno – pripravljenost vlade Alenke Bratušek na privatizacijo nekaj večjih družb, v katerih ima država pomemben delež, utegnemo kmalu izvedeti.
Poglejmo nekaj makroekonomskih napovedi. Slovenija se bo morala še nekaj prihodnjih let vsako leto dodatno pošteno, za nekaj milijard evrov, zadolžiti – če želi financirati svojo porabo. Javni dolg bo že ob sanaciji bank, ta je napovedana za letos, presegel 70 odstotkov BDP, predvideva vlada. Slovenija bo do leta 2020 najpočasneje rastoča država srednje in vzhodne Evrope, čaka nas vsaj še osem let težav, napovedujejo v banki Unicredit. Hkrati naložbene načrte klesti vlada, klestijo jih župani, pa tudi družbe, ki jih načenja vse manjša zasebna poraba. Hkrati vemo, da so se ukrepi za uravnoteženje javnih financ do zdaj v celoti izvajali samo na ramenih davkoplačevalcev, država pa z lanskimi in letošnjimi varčevalnimi ukrepi samo odpravlja dvige plač, pokojnin in drugih izdatkov, ki si jih je privoščila po začetku gospodarske krize.
Več: Finance
