Kolektivna površnost

Sodobni človek je pogosto v situaciji, ko je njegova pozornost v glavnem preplavljena z raznoraznimi informacijami. Lahko se vprašamo, kako ta poplava informacij vpliva na ustvarjanje našega znanja, spomina in navsezadnje tudi na naše možgane. Koliko od tega, kar sprejemamo in zaznavamo, v vsakodnevnem življenju ostaja v nas in kako na nas vpliva, ugodno in neugodno?

B. Kastelec, Družina: Šola zares

Letos bo kar 5000 več prvošolcev kot lani Pri nas se letos neznansko veselimo šole, ker imamo spet prvošolko: šolsko torbo je podedovala od sestric, novo pa je vse tisto, kar je zložila noter po … Beri dalje

Naše ključno razvojno vprašanje

Mnogi smo mislili, da bo Slovenija, ravno zaradi samoupravnega socialističnega gospodarstva lažje prešla v tržno gospodarstvo, kot ostale postkomunistične države npr. Češka, Poljska itd. Med zadnjo gospodarsko krizo pa se je izkazalo, da nas te države dohitevajo in prehitevajo. Pokazalo se je, da je breme post-samoupravne mentalno-politične krize preveliko.

Samozavestni nevedneži

Ko je nekdo trdno prepričan, da ima veliko znanja in zelo razvite spretnosti, potem rečemo, da je samozavesten, da ima visoko samospoštovanje, zaupanje vase. Ampak tu je glavno vprašanje samoocenjevanje. To, da ima nekdo pozitivno … Beri dalje

Kreativne šole

Britanski strokovnjak za izobraževanje Ken Robinson je posebej znan po svojem predavanju z naslovom Ali šole ubijajo ustvarjalnost na portalu ted.com. Lani pa je tudi v slovenščini pri založbi Eno izšla njegova knjiga Kreativne šole. … Beri dalje

A. Umek, Delo: Izobraževanje za prihodnost

Družbi znanja naproti. Samo kakovostno znanje naredi družbo ustvarjalno, konkurenčno in bogato. Znanje je bilo skozi vso človeško zgodovino pomemben dejavnik, ki je odločal o napredku ali zaostajanju določenega področja ali skupnosti, o njenem blagostanju … Beri dalje

Slovenija na razpotju – možna smer za razvoj

V tokratnem prispevku osvetljujemo možno smer, ki bi ji veljalo slediti v prihodnje. Ta bi morala temeljiti na ustvarjalnem znanju, zasebni pobudi ter poštenosti in odgovornosti, da bi dohiteli najuspešnejše države. Pri podjetniku se ne moramo omejiti samo na osebno poštenost in pravičnost, ki bi morali biti lastni vsakemu podjetniku. Podjetnik je velikokrat vpet v družbene odnose, kar ga zaveže k še večji odgovornosti.

Kavelj 22: Kr neki poskus

Kot očetu mi je kakovost šol vedno pomenila eno najpomembnejših tem. Kjerkoli, na Bavarskem ali v Sloveniji. Morda nekoliko manj na Bavarskem, ker nisem imel nobenega razloga za nezadovoljstvo. In precej bolj v Sloveniji, verjetno … Beri dalje

M. Cerar, Ius-info: Mora biti študij prijeten?

V sedanjem kriznem času, ko smo priča mnogim vrstam in oblikam degeneracije naše družbe, tudi v visokem šolstvu prepoznavamo različne napačne usmeritve in prakse. Ena izmed njih je upadanje zahtevnosti študija zaradi samospodbujanja všečnosti nekaterih … Beri dalje

R. Petkovšek, Družina: Vzgoja srca

Kaj hočemo postaviti za cilj vzgoje: roparske tolpe ali ustvarjalce »novega neba in nove zemlje«? »Danes imam ves dan sestanek z vsemi mladimi, ki ob nedeljah vodijo bogoslužje. Prišlo jih bo čez sto; mislim, da … Beri dalje

Vsi protestirajo, nihče ne bi delal

Vir: had blog (gostujoči zapis). “Kako se ne strinjaš z demonstracijami? Pa saj ti tudi bežiš iz Slovenije …”, me sredi večerje ustavi mati. “AMPAK JAZ BEŽIM PRED LJUDMI”, je skoraj eksplodiralo iz mene. Veste, … Beri dalje