»Slovenski gozd je last vseh nas in od njega je treba dobiti kar največ,« berem sporočilo ministra dr. Gregorja Viranta na FB, kjer povzema mnenje člana DL, sicer dobronamernega zaskrbljenega podjetnika lesne dejavnosti g. A. Selišnika. Vendar, minister dr. Gregor Virant, predsednik DL, to je čista demagogija, skregana z dejstvi in teorijo, skregano z načeli obeh oz. vseh ministrstev, ki jih DL pokriva in za njih delovanje in rezultate odgovarja. To je v nasprotju z demokratičnimi in ustavnimi načeli o lastnini, prava utopija samoupravnega socializma in družbene lastnine, ki je bila pogreb za južnoslovanske narode, Jugoslavijo, sedaj pa hira zopet še Slovenija.
Problem zelo slabega ovrednotenja lesa na trgu je stroka, ne lastnina gozda, in to stroka ekonomska, neznanje kako se potencial odkrije, ovrednoti in realizira in to na državnem nivoju. To v razvitem svetu ne počne majhna firma, temveč uporabna javna ali zasebna znanost, inštituti, politika in gospodarstvo skupaj.
Država ima zadostni delež, vsaj na Kočevskem, da lahko z javno znanostjo razvije potencial gozda in lesa, kot je ta oplemeniten v Avstriji, Švici, Nemčiji, Italiji, da ne govorimo Danski, Skandinaviji. Podjetniki in kapital bodo zagotovo sledili dobrim javnim perspektivnim projektom.
Naše znanje in tehnologija proizvodnje, predelave lesa in trženje asortimana možnih produktov, zaostaja najmanj za 50 let za Skandinavijo, Nemčijo, Švico, celo severno Italijo…
Eden največjih problemov je slovenska znanost, univerzitetna stroka, popolnoma odmaknjena od gospodarstva, ne toliko naravoslovna stroka, kar mnoge bega, temveč marketinška, veda o trgu in o razvoju trženja, od preliminarnih raziskav trga, do določitve kaj ima potencial, torej kaj naj se in zakaj se kaj se razvija, in šele na koncu, kako se na trg to lansira. Pri nas pa večini pomeni “marketing” le reklam0 in PR, kar je prava beda in daleč od razumevanja tržnega gospodarstva.
Javne stroke, zlasti ekonomske, menedžerske, so Avgijev hlev za vlado in gospodarstvo in ljudstvo, žal. “Konkurenca vsaj enako kakovostnih, ampak bistveno cenejših proizvodov je kot ujma prišla na zaostajajoči del Evrope in kot ujma čisti vse pred sabo. V tej ujmi smo Slovenci z delom svojih za gospodarstvo nekompetentnih lastnikov, nekompetentnih menedžerjev samo še v slabšem položaju kot drugi Evropejci. Zoper ujmo takšnih razsežnosti, kot je ta, s katero se srečujemo, tudi država ne more kaj prida storiti, in kjer ni, tudi vojska ne vzame,” berem in se strinjam.
Težko bo! Prihajajo sušna leta, saj vsa dosedanja slovenska politika, predvsem stroka ni v stanju odkriti in uveljaviti slovenskih razvojnih, gospodarskih potencialov!
