
”Kocbek se je znašel med glavnimi akterji slovenske zgodovinske katastrofe in je soodgovoren za posledice boljševističnega početja. Vseskozi je verjel in hotel verjeti v sintezo krščanstva in komunizma.”
V zanimivem intervjuju z Markom Hrovatom, preučevalcem slovenske zgodovine in etimologije, se je Blaž Babič pogovarjal o preteklem in sedanjem slovenskem zgodovinopisju, njegovi vlogi v projektu “Korenine Slovencev”, o tem, kako nam prodajajo laži zaradi političnih interesov in kako jezikoslovja in zgodovinopisja ne obvladuje stroka, ampak politika.
So ljudje, katerih zgled je tako močan, da z njimi povezujemo poklic, ki so ga opravljali. Če bi moral povedati, kaj ali koga sem si predstavljal ob besedi zgodovinar, bi moral našteti dva: svojega framskega … Beri dalje
Slovenski razkol zato spada na knjižno polico vsake slovenske družine, ki želi na temelju resnicoljubnosti in dialoga graditi prihodnost v svojem okolju in v družbi kot celoti.
Februar 2018 je tudi rojstni dan nove slovenske zgodovinopisne revije, ki so ji izdajatelji, sodelavci Študijskega centra za narodno spravo, nadeli pomenljiv naslov Dileme, odprta pa bo prav za razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine, … Beri dalje
”Kocbek se je znašel med glavnimi akterji slovenske zgodovinske katastrofe in je soodgovoren za posledice boljševističnega početja. Vseskozi je verjel in hotel verjeti v sintezo krščanstva in komunizma.”
V društvih TIGR Primorske se zelo obrambno odzivajo na nove pobude v spomin TIGR-a. Deklarativno je sicer odziv pozitiven, po drugi strani pa obstoječe društvo to sprejema z velikimi pridržki, saj grozeče najavljajo, da se … Beri dalje
V Sloveniji je ena izmed vročih političnih tem narodna sprava, pri čemer je problem, da se jo pogosto zreducira zgolj na dihotomijo partizani proti domobrancem, osvoboditelji proti kolaborantom ali revolucija proti kontrarevoluciji. Pa je tovrstna … Beri dalje
Članek o stranpoteh slovenskega zgodovinopisja je zbudil mnogo zanimanja ter tudi odgovor dr. Roka Stergarja z ljubljanske Filozofske fakultete. Njegov odgovor temelji na stališču, da modernistična interpretacija naroda v slovenskem zgodovinopisju ni prevladujoča. To zgodovinsko … Beri dalje
Luka Lisjak Gabrijelčič: “Prevladujeta nelagodje in posnemanje preživelih vzorcev, ki so za sodobno demokratično družbo pogosto pregrobi in tudi žaljivi. V pluralni družbi takšna poenostavljanja rojevajo odpor, s čimer gojenje javnega spomina izgublja svoj pomen in postane orožje za politično obračunavanje.”
Miro Cerar pravi, da bo naredil vse, kar zna in zmore, da se rane iz preteklosti zaprejo. Zdaj najbrž že vemo, da je to mogoče z vztrajnostjo in majhnimi koraki. Najbrž ve, da država že … Beri dalje
V petek je tednik Mladina objavil prosti spis zgodovinarja Boža Repeta. Članek je politični pamflet, ki zaničuje vse, kar ni komunistično, predvsem pa katoliški prispevek v naši zgodovini in naš vstop v Evropsko unijo. Manifest pro-komunističnega časa je tako nezgodovinski, da bi se nad takim pisanjem moral zamisliti že urednik tednika, ki dovoli tako objavo, pa tudi profesorski zbor, ki mu avtor pripada.
Vodja Združene Levice Luka Mesec je na vprašanje, od kje dobiti finance, dejal, da bi Nemčija rabila plačati vojno škodo. Tovrstno apeliranje na drugo svetovno vojno pa je skupaj z izdajo dokumentarca Po sledeh izbrisanih, ki ga je izdalo Društvo nemško govoreče mladine skupaj z Društvom Kočevarjev staroselcev, povod za pričujoči tekst.