Dan spomina na žrtve vojne in revolucije

Vse žrtve – žrtve okupatorjev, s strani okupatorjev postreljeni talci, žrtve medvojnih komunističnih likvidatorjev, žrtve revolucionarjev in partizanskih borcev, žrtve protirevolucionarjev in domobranskih borcev, vse žrtve bratomora, …. – vse te žrtve so naši ljudje. Šele ko jih bomo skupaj sprejeli v našo zavest, bo naša skupnost ozdravljena razdora, ki ga je med nas vnesla komunistična revolucija.

Da bo država živela samo iz izvorno-demokratičnega duha

V zavesti še vedno trajajoče totalitarne poškodovanosti in vse problematičnosti slovenskega prehoda v demokratično kulturo stojimo pred velikim vprašanjem: Kaj je danes s slovensko državo, z resničnim udejanjenjem ustavne demokracije in vladavine prava?

B. Štefanič, Družina: Med temo in svetlobo

Na Slovenskem se – hvalevredno – nadaljuje živahna razprava o resnični naravi totalitarizmov, tudi našega »avtohtonega« Leta 2013 je založba Družina izdala knjigo, ki je v nekaterih krogih naletela tudi na ostre odzive, češ, da … Beri dalje

70 let potem: iskanje resnice in sprave ob izgubljenem spominu

V teh dneh pa se ponovno zdi, da je prav osnovno človeško sočutje tista vrednota, ki nam je v slovenskem prostoru mnogokrat primanjkuje, ko govorimo o strahotah, ki smo si jih zadali v preteklosti. Travme preteklosti ostajajo še kako žive in boleče in brez njihovega ozdravljenja ne bo uspešne prihodnosti.

Subverzivni spomin na žrtev

Revolucionarnih doktrine učijo, da so žrtve „nujne“, da lahko družba naredi korak naprej. Že francoska revolucija je ovekovečila svojo giljotino in ni skrivala faze terorja. Žrtev ni nujno fizično likvidirana, obvezna pozaba žrtve pa ni le v domeni hudobnih totalitarnih režimov. Na žrtev pozablja tudi naše uživaško potrošništvo.

Smo sposobni napisati skupno zgodovinsko poročilo?

Zakaj naj bi bilo protikomunistični strani težko priznati, da so vodilni storili tudi napake in da so bile razne oblike samoobrambe izhod v sili, po takratnem spoznanju manjše zlo v izjemni stiski? Saj nihče ni bil rad na domobranski prisegi, ne glede na pravni pomen, ki ji ga pripisujemo, in Narodni odbor je pred koncem vojne pomenljivo spremenil domobrancem ime v Slovensko narodno vojsko ter ji določil svoje vodstvo.

N. Grafenauer, PlanetSiol: Obtožujem!

Slovenski čas v zadnjem obdobju črno zaznamuje cela vrsta družbenih, upravnih, gospodarskih, etičnih ter duhovnih anomalij in polomov, ki nikakor ne prispevajo k državotvorni zavesti naših ljudi. Prav nasprotno: iz dneva v dan se vse … Beri dalje

Krščanstvo res spada med totalitarizme?

Krščanstvo prišteto med totalitarizme sem na različne načine v naših medijih srečal že večkrat. Nek komentator pa je za tovrstni napad na krščanstvo izrabil nekaj stavkov našega sodelavca Gregorja Greifa. Njegov stavek: “Neomajna in jasna … Beri dalje

K. Bajt: Pri spravi od besed k dejanjem

Komentar o okrogli mizi o totalitarizmih na Škofijski klasični gimnaziji Gotovo je narodna sprava eden od pomembnejših pogojev za boljšo prihodnost Slovenije in Slovencev. Potreba po spravi je postala jasno dejstvo in tema, o kateri … Beri dalje

Več virov: Ali Boris Pahor dela krivico Janši?

Boris Pahor očita Janši, da je postavil “zgodovino na glavo” Po Pahorjevem mnenju je Janša v svojem govoru na slovesnosti ob 20-letnici postavitve farne plošče, 70-letnici ustanovitve domobranstva ter evropskem dnevu spomina na žrtve vseh … Beri dalje

Bo tov. major Mitja kot Laszlo Csatary?

Pred dvema tednoma je v bolnišnici na Madžarskem umrl Laszlo Csatary. Novica je zaokrožila tudi po slovenskih medijih. Prikazovali so ga v izrazito negativni luči. Zanj pravilo, da se o mrtvih govori samo najboljše, nikakor … Beri dalje

Zbogom, Lenin

Menda so v neki podeželski podružnični cerkvi na Slovenskem v ponedeljek nadvse slovesno obeležili dan spomina na žrtve totalitarizmov. Zvonovi so zvonili kot za pogreb, zbor je prepeval pogrebne pesmi in duhovnik se je šopiril v črnem … Beri dalje