
Naslov se nanaša na Slovenijo, na njene tri podobe: tisto iz mojih osnovnošolskih let, tik pred drugo vojno; potem ono iz časa socializma; tretja je iz časa samostojnosti.
Vladimirja Kosa je ob dnevu samostojnosti leta 2004 predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge. Odlikovanje je dobil za književni opus, za prispevek k slovenski kulturi in jeziku v svetu ter za človekoljubna dejanja. Leta 2014 pa je za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi prejel nagrado Prešernovega sklada.
Poleg Milana Kneza, ki je skupaj z menoj preživel toliko let in pri poklicnem delu naredil veliko dobrega, ko je nadzoroval gradnjo ljubljanskega kliničnega centra in pozneje Cankarjevega doma, spomnim še nekaj kolegov iz bitolske vojaške šole, saj smo dolgo ostali povezani in jih danes tudi ni več med nami.
»Oče naroda«, Janez Stanovnik, je sicer pravil, da o preganjanju primorskih duhovnikov po vojni ni vedel. Kako je to mogoče? »Oče naroda« žal tega ni nikoli povedal ….
Ivo Hvalica že skoraj dvajset let ni več poslanec, pa ga ljudje še vedno poznajo. Tudi mediji tudi še niso pozabili in se naj radi obračajo, saj ima vedno veliko tehtnega za povedati. V sočnem jeziku! V našem spominu Ivo Hvalica ostaja kot eden najbolj prepoznavnih poslancev v zgodovini našega parlamentarizma. Vrhunski govornik, ki jih danes v slovenskem parlamentu žal ni več.
Ostanejo pa vprašanja. O ljudeh. O zlobi tistih ljudi, ki so se zbrali pod rdečimi prapori, se poimenovali ‘komunisti’, trdili, da delajo za narod, pa so vsem pripadnikom naroda, ki so si tekom življenja ustvarili nekaj več, vse pokradli in krajo mirno uzakonili.
Pripoved Alojza Arka (TUKAJ), ki se po uboju očeta in bratov leta 1942 pridruži protikomunističnim enotam in preživi strahote teharskega taborišča po koncu vojne, je pretresljiv dokument o nesmislu in razsežnosti bratomorne vojne in revolucije. … Beri dalje
Letošnjega 23. novembra je minilo 60 let, odkar je Tito, predsednik nekdanje skupne države, slovesno odprl avtomobilsko cesto Ljubljana–Zagreb, ki so jo takrat imenovali Cesta bratstva in enotnosti. Glavna slovesnost je bila na Glavnem trgu … Beri dalje
Mestna občina Novo mesto je letošnje leto razglasila za leto Leona Štuklja (1898–1999), v spomin na 120-letnico njegovega rojstva. Celo leto so bili v ta namen organizirani številni dogodki, vrhunec Štukljevega leta pa je bil … Beri dalje
Jože Možina, TV SLO, Pričevalci: MožinaMM Premiera v torek, 5. 6., na TVS 1 ob 23.05 uri. Ponovitev v nedeljo, 10. 6., na TVS 3 ob 9.05 uri. »Kolikor je preživel, se prav čudim, da … Beri dalje
Bil je prelomni čas, čas, ki nam ga je bilo dano preživeti. Zgodila se nam je OSAMOSVOJITEV: države in uresničitev tisočletnih želja Slovencev. To je bilo kratko, nekaj drobcenih let dolgo obdobje, ki je pripeljalo … Beri dalje
Dr. Zdenko Roter, nekdanji partizan, po vojni sodelavec tajne politične policije, zadolžen je bil za »kler«, sociolog religije in politični svetovalec, se je v uvodu knjige Pravi obraz obregnil ob ljudi, ki so kritično ovrednotili … Beri dalje
Naslov se nanaša na Slovenijo, na njene tri podobe: tisto iz mojih osnovnošolskih let, tik pred drugo vojno; potem ono iz časa socializma; tretja je iz časa samostojnosti.
V začetku februarja smo objavili javno pismo, s katerim je Jože Kurinčič nadaljeval javno dopisovanje z dr. Zdenkom Roterjem, nekdanjim partizanom, po vojni sodelavcem tajne politične policije, zadolženim za »kler«, sociologom religije in političnim svetovalcem. … Beri dalje
Pred nami sta dva praznika – danes je Prešernov dan in tudi “debeli četrtek”, ko se začne pustni čas, ki trajado pustnega torka. Oba sta povezana z maskami.
Po letu 1990 so veliko slovenskih knjig, ki so izšle v Argentini, ponatisnili v Sloveniji. Na nedavnem Knjižnem sejmu v Ljubljani je bila razstavljena tudi čisto sveža nova izdaja spominov znanega obveščevalca, zadnjega vojaškega atašeja … Beri dalje
Sodobnega človeka determinira potrošniška družba. Glavno je, da imam. Mojo bit določa imetje. Vse se pogosto vrti okrog tega. Tudi mesto in vloga posameznika v sodobni slovenski družbi se zlovešče pokriva z mestom in vlogo njega in njegove družine med drugo svetovno vojno! Od tod tudi take težave pri odkrivanju, preiskovanju in proučevanju žalostnih zgodb iz naše polpreteklosti.
Leta 2014 se je na slovenski televiziji začela serija oddaj z naslovom Pričevalci; doslej jih je bilo že okoli 120. V njej nastopajo starejši ljudje, ki pripovedujejo svojo življenjsko zgodbo; največ se ustavijo pri dogodkih … Beri dalje
Vrhunčevi opisi povojnih pobojev so me vedno bolj spominjali na nekaj oziroma nekoga. Dolgo sem si razbijal glavo in se spomnil. Spomnil sem se na Eichmannov proces iz leta 1961 v Jeruzalemu. Eichmann sicer ni sedel v fotelju v družbi skrajno prijazne novinarke, ampak na sodni klopi, kamor so ga posadili Mosadovi agenti. A tudi on je opisoval pobijanje pisarniško uglajeno, s skrbno izbranim besednjakom.
Pred dnevi, ko sem v Financah slučajno naletela na članek o Alpini, so se obudili spomini na čase, ko sem vsake počitnice, običajno že takoj naslednji dan, ko so so se zaprla šolska vrata – … Beri dalje
Pomislimo danes na ljudi, ki se iz vojne vrnejo spremenjeni. Ne, ne govorim o travmatiziranih, marveč o tistih, ki jim je visoka raven vzburjenja postala norma in se jim vrnitev v vsakdanje življenje zdi kot … Beri dalje