Leta 2014 se je na slovenski televiziji začela serija oddaj z naslovom Pričevalci; doslej jih je bilo že okoli 120. V njej nastopajo starejši ljudje, ki pripovedujejo svojo življenjsko zgodbo; največ se ustavijo pri dogodkih iz druge svetovne vojne. Pripovedi so pretresljive, pristne, pripovedovalci preizkušani, večinoma preprosti ljudje. Pred slovensko javnost prinašajo neideologizirano resničnost.
A te oddaje so kmalu zmotile (nekdanje) nosilce komunistične ideologije, ki so protestirali, češ, da se z njimi »revidira« zgodovina. Pričevalcev niso utišali, pač pa je na TV nastala nova serija oddaj Spomini – nekakšni Protipričevalci. Tudi v Spominih gre za zgodbe starih ljudi, predvsem nekdanjih partizanskih komandantov, partizanskih učiteljic in zdravnic, nekdanjih političnih funkcionarjev, direktorjev, oficirjev JLA … – nekakšne socialistične »vrhuške«.
In kakšna je razlika med zgodbami v eni in drugi seriji? V Pričevalcih stopi pred nas slika težkega vsakdanjega življenja, polnega tragike, trpljenja pod različnimi totalitarizmi. V Spominih pa izstopajo »junaške zgodbe« o bojih »s sovražnikom«, revolucija skoraj ni omenjena, pripoved pogosto dopolnjujejo izseki iz partizanskih dokumentarnih filmov. Pričevalci so posneti v skromnih kuhinjah in dnevnih sobah, Spomini pa pogosto v izjemno urejenih salonih, opremljenih z razkošnim pohištvom, ob katerem človek pomisli na plen iz po vojni nacionaliziranih vil in gradov. Govorica pričevalcev je vsakdanja, večina govori pogovorno slovenščino, nekateri celo narečno, govor je pogosto pretrgan s čustvenimi izlivi, stavki nedokončani, zelo malo je posploševanja, vseskozi se nizajo enkratni, konkretni doživljaji. Pripovedi v Spominih tečejo večinoma gladko – očitno gre za zgodbe, ki so jih pripovedovalci že ničkolikokrat povedali (morda že pionirčkom v šoli) ali napisali v knjigi. V njihovem pripovedovanju je ogromno podatkov o različnih partizanskih enotah in splošnih, že znanih »ugotovitev« o junakih in izdajalcih; jezik je obarvan z vojaškimi in uradniškimi žargonizmi srbskega izvora.
Oddaja Pričevalci prinaša v slovenski javni prostor zgodbe ljudi, ki so o svoji življenjski izkušnji doslej v javnosti molčali; njihove pripovedi se bodo ohranile kot dragocen zgodovinski vir. Velik del pripovedi v Spominih pa le kot poskus remitizacije »NOB-ja« in vnovičnega zakrivanja tragike nekega časa.