Svoje spomine na leto 1945 bom začel še nekoliko prej, saj mislim, da je to za njihovo razumevanje skoraj nujno.
Kralj Peter Karađorđević ni podprl Tita, da bo postal voditelj komunističnega režima. To je zavajanje, nadaljevanje hladne državljanske vojne, posmeh demokraciji demokratične Slovenije. Do kdaj še?
V Sobotni prilogi Dela 5. februarja 2022 v rubriki Pisma bralcev v pismu z naslovom Vprašanje valjhunstva Tit Turnšek očita Janezu Juhantu, da blati boj slovenskega naroda za obstoj. Omenja tudi škofa Gregorija Rožmana in … Beri dalje
Lahko se samo zgrozimo nad dejstvom, da je bilo v poboje vpleteno najvišje partijsko vodstvo Slovenije in Jugoslavije, obseg morije pa je bil izjemno obsežen, saj je trajalo kar nekaj dni, da je Josip Broz Tito obiskal in osebno preveril, kako uspešne so bile vojaške enote »osvoboditeljev«, za katerimi so ostala množična morišča širom Slovenije.
Nekdanjo Moskovičevo vilo je stranka SD oz. njena predhodnica dobila z menjalno pogodbo za del stavbe današnjega slovenskega parlamenta oz. za poslopje nekdanjega CK ZKS na Tomšičevi v Ljubljani. Že večkrat je v slovenski javnosti … Beri dalje
Za statističnim podatki, ki so predstavljeni v prispevku, so umorjeni, zlorabljeni, izgubljena tisočletja življenja v zaporih, taboriščih, na prisilnem delu, izgubljene kariere, osebni zlomi, permanentno diskriminiranje, segregiranje, stigmatiziranje … Tako v stalinistični kot samoupravni fazi titoizma. Kar pa je Pirjevec v Partizanih spregledal …
Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec se v Partizanih ne sprašuje, kam sodi stalinistična revolucija, ki so jo kot poveljujoči partizanskemu gibanju v Jugoslaviji izvedli jugoslovanski stalinisti. Naj ponudim model, ki ga je uporabil … Beri dalje
Knjigi Partizani, Fašizem in demokracija kot tudi simpozij Slovenska sprava žal pričajo o okostenelosti in stranpoteh Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Zelo domišljava bi bila trditev, da poznam delovanje SAZU in ustvarjanje spoštovanih akademikov … Beri dalje
Jože Pirjevec se strinja, da je bila sovražna okupacija božji dar, saj je razsula Kraljevino Jugoslavijo in omogočila vzpon stalinizma. Prav tako zelo upošteva »čisto, kristalno linijo naše KP in njenega CK«, ki je po vojni natančno določila, o čem se sme govoriti in čem ne.
Pirjevec v knjigi Partizani namiguje, da je s partizani prišla zlata doba, saj je bil stari jetični, škrbasti in golšavi svet degenerirane kraljeve Jugoslavije z zmago jugoslovanskega stalinizma zrel za uničenje, s patriarhatom vred.
Najbliže temu, da v fotografskih prilogah zaslutimo partizanski zločin, je fotografija »Berette, s katero je 13. oktobra 1942 Franc Stadler – Pepe, preoblečen v duhovnika, ustrelil Marka Natlačena. Zločini okupatorjev in jugoslovanskih partizanskih nasprotnikov so obilno fotografsko dokumentirani, o partizanskih zločinih pa le skozi pištolo glorificirana podoba morilca.
Sedaj, skoraj trideset let po koncu komunistične oblasti, pa se še vedno bijejo boji med tistimi, ki so revolucijo izvedli in njihovimi potomci, ter med tistimi, ki so bili njene žrtve. V tem smislu štejemo to dogajanje za drugo največjo prevaro, ki smo je bili deležni tudi koroški Slovenci. Gre za zlorabo narodnoosvobodilnega boja v revolucionarne namene.
»Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura.« Tako je izjavil akad. prof. dr. in politik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje knjige Partizani v Kulturnem domu v Gorici 20. junija 2020. Kaže, da Pirjevcu materinščina včasih še ne steče; morda je hotel povedati, da so partizani Titova stvaritev.
Škof Rožman v miru božjem počiva v ljubljanski stolnici, Pirjevcu pa njegova atentatorsko-teroristična žilica, ki ga žene v izkrivljanje resničnosti, še vedno ne da miru. Če ne more drugega, pa Rožmanu v Partizanih podtakne, da se je v obupu zapil.
Pirjevec je na eni od predstavitev Partizanov izjavil: »Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo Ehrlicha …« Pirjevec torej ne samo upravičuje partizanske vojne zločine, ampak jih je sposoben celo ponoviti.
Ob vsem upoštevanju velikih naporov, ki jih je imel Jože Pirjevec pri pisanju Partizanov, lahko sklenemo, da bo zaradi zastarelosti koncepta, ideološke pristranosti, raznovrstnih pomanjkljivosti in številnih dejstvenih napak v Partizanih bolela glava marsikoga. Zato … Beri dalje
Partizani so skriti v jarku nad vasjo prežali na Nemce, ki so se jim približevali razkropljeni v strelce. Takrat se je nenadoma nekemu partizanu udrlo pod nogami v zajčji brlog, zajec pa jo je ucvrl naravnost proti Nemcem, ki so se pri tem nehote zgostili in se krohotali zajcu, ki zaradi visokega snega ni mogel bežati. Psi so hitro zavohali partizane in začeli renčati, vendar prepozno. Tonček Dežman začel na Nemce streljati z mitraljezom in jih tako večino tudi ubil.
Spopad na Menini planini sicer v strokovni literaturi nima večje teže. Tone Kregar ga komaj omeni, Tomaž Teropšič v svojem pregledu bojev na Štajerskem niti ne. Po partizanski mitologiji pa naj bi na Menini planini od 13. do 15. marca 1945 padlo kar okoli 90 sovražnikov, ranjenih naj bi jih bilo 100. Vendar je bilo na nemški strani žrtev vsaj desetkrat manj.
Legendarni pleterski prior dr. p. Josip Edgar Leopold je kartuzijo Pleterje vodil vse od leta 1934 do leta 1967. V domala 33-letni dobi vodenja samostana pod Gorjanci je doživel marsikaj, še najteže pa mu je bilo med drugo svetovno vojno, ko so ga Nemci zaradi sodelovanja s partizani nameravali ustreliti.
Zločin stoletja je bil tajno organiziran in do same izvršitve ga ni bilo mogoče niti predvidevati. Edini krivec je angleška vojska, najverjetneje tudi Churchill, ki je za to nujno moral dati svoje soglasje in ukaz. Narodni odbor je napravil, kar je mogel. Dvakrat je posredoval pri angleški vojski, prvič, ko je predstavil domobranstvo, drugič pa že med samim vračanjem.