V juliju 1942, ko je imela revolucionarna stran toliko opraviti z „belo gardo“ in „preprečevanjem“ državljanske vojne, je bila edina javna protirevolucionarna enota vaška straža v Šentjoštu nad Horjulom (34 mož), ki je nastopila dne 17. julija in že 24. julija doživela hud napad premočnega nasprotnika.
Letos mineva 70 let od krutega zločina v vasi Orehovica pri Izlakah, ki ga je zagrešila nemška SS enota iz Izlak, po napadu partizanov na vojaški avto in uboju treh vojakov in poveljnika. Nemška posadka je naslednjo noč požgala tri domačije v bližini napada, v ognju in pod streli so ugasnila življenja šestnajstih nedolžnih žrtev. V slovenskem prostoru ta zločin ni tako prepoznaven, kot so dogodki iz Dražgoš, čeprav so vzporednice očitne: pridemo, napademo, se umaknemo, vas pa prepustimo sovražniku.
V predstavitvi svojih spoznanj, ki so povezana s tem prelomnim časom in s temi prelomnimi dogodki, si bom pomagal z zgodbami partizanov, ki so v teh dogajanjih so-delovali in so mi o svojih izkušnjah pripovedovali po vojni. Imel sem srečo, da sem se večkrat pogovarjal z dvema, ki sta šla v partizane že leta 1941. Rad sem poslušal njune zgodbe in sem ju vedno spodbujal, da sta mi pripovedovala o svojih doživetjih.
Komaj dober mesec po burnih februarskih dogodkih se zlahka zdi, da revolucija v Ukrajini začenja žreti svoje otroke. Umik boksarja Vitalija Klička, ki je ob sedanjem ministrskem predsedniku Arseniju Jacenjuku med vsemi uveljavljenimi politiki med … Beri dalje
Stalinistična revolucija se je investirala v Slovenijo tako, da je dala ubiti več kot 20.000 prebivalcev Slovenije, da jih je sto tisoče zaradi ideologije in revščine pognala po svetu, da je skušala uničiti zasebno podjetništvo, meščanstvo, kmetstvo, vero … Posebno poglavje, ki nam dnevno bije v oči, je investiranje v templje revolucije, v spomenike revolucije.
Metod Berlec se je pogovarjal z zgodovinarjem dr. Milkom Mikolo. V obdobju, ko je vodil Sektor za popravo krivic in za narodno spravo, je izdal štiri zbornike dokumentov z uvodnimi študijami, ki se nanašajo na … Beri dalje
Ko smo še hodili v šole vseh stopenj, so nas učili – tudi moj cenjeni profesor M. Mikuž, da je bil NOB slovenskih partizanov boj za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega naroda oziroma boj za … Beri dalje
Vprašanje sprave v slovenskem prostoru še vedno ostaja nerešeno. Pri nas spravo vsaka stran pravzaprav razume popolnoma drugače, kar zagotovo ne more prispevati k »pomiritvi duhov«. Za (nekdanje) komuniste, našo levico, pomeni sprava predvsem nedotakljivost zgodovine, prenehanje »preštevanja kosti« ter iskanja odgovornih za med in povojno nasilje.
Ni skrivnost, da je komunistična indoktrinacija pustila globoke sledi v miselnosti slovenskega naroda. Področje, v katerem so bili komunisti najbolj uspešni pri pranju možganov slovenskemu narodu, je oblikovanje njegovega zgodovinskega spomina. Glede na to, da … Beri dalje
Svojevrstno »revolucijo« uvaja papež Frančišek, in to predvsem s temperamentom, s katerim v čisto osebni obliki doživlja sporočilo evangelija. Če dela kakšno drugačno revolucijo, jo dela v vatikanskem protokolu s svojim subjektivnim načinom življenja in … Beri dalje
Drugi del pogovora s pravnikom in politologom prof. dr. Andrejem Finkom. Navsezadnje je cela Slovenija eno samo pokopališče. Vedno več narodov in držav je in bo zainteresiranih za obsodbo genocida, katerega žrtve so bili tudi njihovi državljani in ki se je zgodil v naših krajih. To bo lahko vzrok za širšo obravnavo na kakem mednarodnem sodišču.
Današnji čas lahko primerjamo z letalom, ki načeloma še vedno frči po zraku, vendar je let čedalje bolj podoben prostemu padu. Josip Vidmar je v eseju Umetnost in humanizem napisal preroški stavek, ki ga lahko … Beri dalje
Spoštovani predsednik Borut Pahor! V nedeljo po evropskemu dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, torej na dan, ko so se v Rovtah pri Logatcu spominjali 20. obletnice postavitve farne plošče in 70. obletnice domobranstva, … Beri dalje
Slovenija potrebuje revolucijo. In to absolutno prednostno. Slovenija bi potrebovala revolucijo, preden bi od Evrope dobila denar. Ker brez revolucije bo ta denar vnovič vržen stran oziroma bo končal na ciprskih, luksemburških, strankarskih in prijateljskih … Beri dalje
Ob iskanju poti do slovenske narodne sprave med levico (pristaši revolucije – komunizma) in desnico, ki ji zaradi sodelovanja z okupatorjem levica očita narodno izdajstvo, je bistveno sporno vprašanje povezanosti NOB z revolucijo, … Beri dalje
V odgovor na povezavo do članka o človeških usodah vaščanov Rovt, mi je nekdo poskušal odgovoriti s statistiko. Zapis me je zaradi svojega neresničnega naslova napotil iskati znanstvene študije, iz katerih prireja podatke. So zanimive, ker dajejo nekaj … Beri dalje
Ob več kot 600 evidentiranih grobiščih žrtev povojnih pobojev, za katera vemo danes, je bilo za posmrtne ostanke poskrbljeno le v 27 primerih. Tudi pri tistih, ki se jim ukvarjanje s to temo zdi »razkopavanje … Beri dalje
V komentarju s tem naslovom je profesor Juhant v zadnji številki Družine napravil zelo dober pregled razmer v Sloveniji. Sam trdim, da gre pri nas za restitucijo revolucije. Ne več za sovjetizacijo, kot leta 1945, … Beri dalje
Facebook, radio, TV, blogi mojih znancev … skratka, ves medijski prostor je poln “jamranja”. Res, je gospodarska kriza, ampak, ali je res tako hudo? Zdi se mi, da je Slovenija vse bolj podobna Izraelskemu ljudstvu, ki ga je Mojzes vodil skozi puščavo v Obljubljeno deželo. Sekirali so Voditelja, zakaj jih je odpeljal iz Egipta, kjer je bilo čisto “spodobno” – mesa in čebule je bilo v izobilju (pa čeprav so bili sužnji). …..
Verjamem, da se zato delomrznežem kolca po prejšnjem sistemu. Saj, komu pa ne ustreza čisto sprejemljivo živeti in moleti cel dan vse štiri od sebe. Bega me edino to, da so takšni delomrzneži in drhal v sodobni družbi tako presneto glasni.
Spomenik revoluciji na Trgu republike v Ljubljani bi bilo najbolje preimenovati v spomenik vsem padlim za domovino in žrtvam revolucije. (Slovenija je ena od redkih držav, kjer nimamo spomenika neznanemu junaku – anonimnemu padlemu, ki pooseblja vse padle.) Preimenovanje spomenika in njegov poklon svojim lastnim žrtvam in tistim, ki niso padli za revolucijo, ampak za domovino – na tej in oni strani, bi pomenil dostojanstven odgovor na nasilno revolucijo, ki ji je bil spomenik prvotno postavljen. Državna zastava, ki z druge strani profanega, banalnega parkirišča deluje improvizirano, skoraj skavtsko, bi se tako lahko preselila ob bok spomeniku, ki se – sam po sebi umetniško delo – zdaj v zadregi skriva pod drevesi in ne sporoča več ničesar, vsaj ne ničesar pozitivnega.