Foto: T. Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, Majniška deklaracija

Prezrta je globina dualnosti v delu demokratov

Slovenci smo od demokratične opozicije pričakovali, da bo uresničila dve temeljni nalogi, prvo, da ustvarijo samostojno in neodvisno državo in drugo, da pretrgajo s totalitarnim sistemom slovenskih komunistov. Prvo nalogo so uresničili. Druge naloge pa … Beri dalje

Obletnica, ki je ne bi smeli spregledati

Dobro mišljena tranzicija je ostala nedodelana in pohabljena delno iz opravičljivih razlogov s preobremenjenostjo z osamosvojitvijo, vendar vsaj delno tudi zaradi premajhnega zavedanja koalicije Demos, o nujnosti celovitosti tranzicije in to kljub temu, da nam je dr. Adenauer dal navdušujoč zgled.

Ob Konfinu

Narod, ki se s svojo sodno vejo oblasti ni dotaknil Konfina, je izgubil pravico dotikati se česarkoli drugega. Potem ko so boljševiki enkrat med 21. in 25. junijem leta 1945 uprizorili Konfin, tudi tisti, ki so vedeli ali vsaj slutili, kaj se je nekje med Grčaricami in Glažuto zgodilo, o tem niso govorili. Boljševikom sicer ni bilo treba objavljati nobenih tovrstnih prepovedi, ker so imeli že dovolj dokazov, da jezik več ne deluje; da že nekaj časa ni več cel in svoboden.

Grofica z brado

Letošnji Eurosong je verjetno marsikoga osupnil. Morda že zaradi tega, ker ni bilo mogoče povsem jasno določiti spola zmagovalca/zmagovalke. Že ko sem bežno spremljal polfinale, sem postal pozoren na bitje, ob katerem sem se spomnil na znamenito radijsko igro Franeta Milčinskega Ježka »Zvezdica Zaspanka«.

Čas, ko ni več časa

Priznam: sprva sem hotel pisati zgolj o ustavnih spremembah oz. o tem, zakaj jih v Sloveniji potrebujemo. A ko je po medijskih kuloarjih zaokrožil verz pokojnega Daneta Zajca »Pride čas, ko ni več časa, in ko se je omenjeni verz dejansko združil z razlogi za tretjo majniško deklaracijo, ki je nastala skoraj sto let po prvi in četrt stoletja po drugi, mi je bilo jasno, da moram spremembe ustave umestiti v širši družbeni in politični kontekst.

TV SLO: Odkrito o Majniški deklaraciji

8. maja pred 25 leti je bila podpisana Majniške deklaracije, v kateri so podpisniki zahtevali suverenost, samostojnost, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Katere zahteve so se uresničile, katere so ostale le na papirju? Kaj je … Beri dalje

Samostojni že, toda enotni?

Za osrednja državna praznika, kot sta dan samostojnosti in enotnosti ter dan državnosti, bi lahko rekli, da predstavljata nekakšno srčiko spomina na nastanek slovenske države. Decembra 1990 je bila država Slovenija s plebiscitom nekako »spočeta«, … Beri dalje

Majniška deklaracija

30. maja 1917, je dunajski parlament začel ponovno zasedati, saj je vlada želela podporo poslancev za nadaljevaje vojne. Istega dne je dr. Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, prebral majniško deklaracijo, ki jo je spisal dr. … Beri dalje

Granda: Kaj smo pričakovali, kaj imamo?

Le ambiciozni načrti, kot je rojstvo slovenske države, prinašajo sprejemljive rešitve – a v resnici smo dosegli več, kot smo pričakovali Dobeseden odgovor na gornje vprašanje bi bil v teh junijskih dneh nespodoben, predvsem pa … Beri dalje

Majniška deklaracija še živi!

Kongresni trg v Ljubljani je bil poleg Prešernovega spomenika, v obdobju 20. stoletja osrednji prostor, povezan s pomembnimi dogodki slovenske zgodovine. Tam je bil kongres Svete zveze leta 1821, ki so se ga udeležili avstrijski … Beri dalje