Ob dnevu materinščine, ki je bil 21. februarja, je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina napisal poslanico ob svetovnem dnevu maternega jezika, ki tudi vse nas še kako zadeva, nas namreč, ki živimo v Italiji … Beri dalje
Menda nikoli doslej v moderni dobi »mi ostali« nismo bili tako osupli in razočarani nad tem, kar se nam ponuja kot slovenska stvarnost. Šokirani smo nad padcem kulturne ravni, osnovne politične spodobnosti, nad oportunizmom posameznikov … Beri dalje
Slovenci ne praznujemo starodavnih bitk, kot jih praznujejo Španci in Srbi. Slovenci tudi nimamo prazničnega spomina na velike popotnike in pomorščake, kot ga imajo Portugalci. Slovenci nimamo svojih kraljev, ki bi jih lahko slavili kot … Beri dalje
Slovensko javnost je ponovno razburkalo odpiranje teme o medijih in o avtorskih in sorodnih pravicah. V medijih smo lahko slišali in brali, da se bo na radijskih postajah sedaj vrtela skoraj samo slovenska glasba, kar bo seveda katastrofa, ker dobre slovenske glasbe nimamo niti za vzorec. Pa je res tako in če je, zakaj je tako?
Letošnji Prešernov nagrajenec je potem, ko so ga pričeli mediji oblegati, izjavil tudi naslednje:”Vse moje zgodbe so brez nasilja, primerne za otroke od tretjega leta pa do devetdesetega. Junaki skušajo vedno zlo premagati z zvijačo … Beri dalje
Slovenski odnos do lastne kulture naj bi bil evropska, če že ne svetovna posebnost. Dejansko sta ji namenjena dva praznika, tudi dan reformacije. Čeprav je bil Prešernov dan sprva povsem ideološki, ga je večina Slovencev, … Beri dalje
Odkar je leta 2007 Slovenija vstopila v schengensko območje, meje z Avstrijo ni več. Natančneje to pomeni, da je prehod meje prost in nenadzorovan. Kar ne pomeni, da meje kot takšne ni več. Še zlasti, … Beri dalje
V nedavnem intervjuju je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina kot največjo nevarnost v Sloveniji izpostavil nasilno rekatolizacijo, se pravi katoliško Cerkev, ki se ji je po vrhu vsega po osamosvojitvi vrnilo premoženje, ki ni bilo nikdar njeno.
Le neskončno majhni del človeštva zanima, ali je Janša slabši od Jankovića ali obratno. Zagovorniki ene ali druge opcije te binarne formule manjšega zla, ki je do nedavnega določala našo politično zavest, smo enako sovražno nastrojeni eden do drugega kot benfiquistas do portistas.
V razvalinah gospodarskega sistema Slovenije najdemo (žal) čisto vse sektorje. Najbolj oškodovani sta gradbeno in finančno področje, žal, pa je pod težo neodgovornega in pohlepnega ravnanja peščice posvečencev v zadnjih dvajsetih letih danes še veliko … Beri dalje
Ali je prodaja knjižne založbe sploh lahko vprašanje nacionalnega interesa? Slovenski odgovor je ambivalenten in odvisen od tega, za katero založbo gre. Načeloma je, če gre za obrambo interesov privilegirane kulturne in politične elite. Obe … Beri dalje
Spomenik kot arhitekturni izraz interakcije med spravo in umetnostjo Lastnosti umetnosti, po katerih more postati učinkovita »infrastruktura« v spravnem procesu, je mnogo. V kratkem razmišljanju želim izpostaviti zgolj eno izmed pomembnejših skupnih torišč – komunikacijo, … Beri dalje
Sodobna družba ni le razkristjanjena, temveč v marsičem tudi kulturno zmedena, kar se v slabem rado dopolnjuje, kot se žlahtna kultura dopolnjuje s pristnim krščanskim. Tako bi težko ločili krščansko oblikovanje od kulturnega in kulturnega … Beri dalje
V prejšnjem tednu sta se me dotaknila dva dogodka, ki s politiko, za katero mi nekateri očitajo, da jo ljubim, nimata nobene posredne zveze, sta pa ključna za našo skupno prihodnost. Najprej sem trčila v … Beri dalje
Če si skušamo predstavljati vsebinski raztežaj, ki ga vsak na svojem polu zamejujeta pojem smrti oziroma življenja, potem ni čudno, da kultura, ki smo ji vajeni pridajati oba pojma, lahko obsega vse, kar je človeškega. … Beri dalje
Zadnje tedne se ponovno ukvarjamo z arhivi. In z vprašanjem ali bodo po zadnji sprejeti noveli bolj ali manj odprti. Obeta se nam referendum, na katerem naj bi državljani odločali, ali želimo odprte ali zaprte arhive (pustimo ob strani, da smo se o tem ne dolgo tega že izrekali). Toda, če dobro premislim, kaj naj bi sploh odpirali, ko pa so za razumevanje naše zgodovine ključni dokumenti tako ali tako uničeni.
Pred dobrim tednom, ob dnevu kulture, se je mladi družboslovec, ki se v javnosti sicer oglaša s tehtnimi premisleki, na družabnem omrežju nekako takole pošalil iz letošnjih Prešernovih nagrajencev: »Zdaj sem videl, da res obstajata dve Slovenije. Za dva od treh nagrajencev, ki jim je danes na twitterju čestital Janez Janša (Kos, Možina, Merku), namreč prvič slišim.«
Ob (še enem) Dnevu slovenske kulture Za nami je še ena Prešernova proslava. Preživeli smo še en “Dan slovenske kulture”. Uspešno in brez žrtev. Oproščam se za cinizem, ampak ciničen je vse bolj tudi pristop, … Beri dalje
Slovenski literarni svet je majhen, inerten, incestuozno prepleten, vsak pozna vsakega in bo z njim trgoval za usluge vse življenje. Zaradi razpisov točkujejo in nagrajujejo drug drugega, dajejo in vračajo si usluge in nastal je … Beri dalje
… in to je zame kričeča sramota Če se v kulturi začne krhati, bo to slabo učinkovalo na vtis, ki ga dajemo kot narod. In to vpliva na našo samozavest in na našo identiteto, ki … Beri dalje