O denarju in kaj naj z njim

Priznam, da govoriti o denarju ni najbolj prijetno. Za vse ljudi je to nekakšna intimna boleča točka, ker je »imeti denar« v naši glavi isto kot »imeti trden temelj življenja« (»Najprej štalca, pol pa kravca«). … Beri dalje

Etičnost v ekonomiji

Ekonomijo se v javnem diskurzu obravnava kot vedo o upravljanju z denarjem, ekonomiste pa kot brezčutne in brezbrižne lovce na zaslužek, ki jim neetičnost in zavajanje nista ovira. Se del odgovora na vprašanje o razlogih za takšno stanje skriva v pomanjkanju etike v učnih načrtih študija ekonomije in poslovnih ved? Najbrž da.

Mitja Steinbacher: Komunizem je pokazal možne meje pravne države

Negativna selekcija je izraz totalitarne družbe, sistema. Odločevalci iz igre izločajo poštenost, marljivost, predanost, znanje, .. V zameno za nekritičnost, poslušnost in upogljivost. Zakaj smo raje pasivni in čakamo na odrešilne ukaze, da nas bodo rešili, je najbrž v veliki meri tudi odraz komunističnega eksperimenta.

Alex Chafuen za Slovenski čas: Spoprijem s pajdaštvom

Sredi februarja je Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta gostila dr. Alexa (Alejandra) Chafuena, ameriškega ekonomista argentinskega rodu, predsednika fundacije Atlas Network, člana Mont Pelerin Society in člana odborov številnih libertarnih nevladnih organizacij in fundacij. … Beri dalje

Aktualnost papeževe okrožnice

Papež Frančišek je s svojo nedavno okrožnico Laudato si svetovno javnost pozval k ohranjanju narave in izrazil potrebo po prerazdelitvi bogastva od premožnih k manj premožnim. Njegova beseda ima vzgojno moč, je pa vprašanje, do kolikšne mere se lahko ta moč prelije v moč arbitrarnega poseganja oblasti v razvojni tok prevladujoče zahodne civilizacije.

T. Porčnik: “Ne nepotizmu. Da meritokraciji.”

“Mladi so opazili, da v naši družbi velja pravilo nepotizma in ne meritokracije in ne vidijo pomena v učenju in pridobivanju izkušenj. Vse sile uperijo v mreženje in ne v pridobivanje znanja in izkušenj. Tisti, ki dajo na slednje, pa slej kot prej odidejo v tujino. Na srečo jim ni potrebno iti daleč, saj že v Avstriji veljajo popolnoma drugačna družbena pravila.”

Turška ekonomija zašla na kriva pota

Pred meseci sem bil še previdno optimističen glede kondicije turške ekonomije, ampak to je bilo še pred očitnim in nepričakovanim poslabšanjem ekonomskega in političnega izgleda države. Po mojem mnenju je ekonomski razvoj Turčije trenutno drugi najslabši med državami v vzponu, takoj za Brazilijo. Državo čaka še divja vožnja.

C kot cena

Kitajska politična odločitev, ki velja že več desetletij, pa je pripeljala do omenjene cene, ki jo v tej ogromni azijski deželi plačujejo, je najbrž vsem znana – sprejeta je bila leta 1978, v veljavo pa je stopila 18. septembra 1980. Govorimo seveda o t. i. “politiki enega otroka”, ki jo je želel, spodbujal in tudi dosegel politični vrh pod vodstvom Deng Xiaopinga.

Ima diskriminacija res barvo?

Namesto produktivnega vedenja in motivacije po izboljšanju lastnih sposobnosti nastajajo številne statusne skupine, ki jih druži opredelitev »jaz sem žrtev diskriminacije« in ki kar kličejo po še več tozadevne diskriminacije. Na koncu postane diskriminacija vsako vedenje, ki ni skladno s pričakovanji tovrstnih »žrtev diskriminacije«.

Po polomu v ekonomiji napadli družino

Morda bi nova levica v svoji skrbi za socialno državo in za malega človeka in v gnevu proti imperialistom in diktaturi kapitala v prihodnosti zarohnela proti privilegijem številnih svojih volivcev. Morda bomo v prihodnjih demonstracijah poleg zastav z zvezdami videli tudi transparente proti tistim, ki imajo še danes privilegije zaradi iste zastave.

Ekološka enciklika

Ne gre za vero v troedinega Boga, ampak v svobodno tržno gospodarstvo. Ker večina ljudi nima ne znanja ne časa, da bi se ukvarjala s teologijo in ekonomijo, naj tistim maloštevilnim, ki tako kot papež mislijo, da je zadeva pomembna, ponudim preprost ključ za razumevanje kritike s strani konzervativno-liberalnih prostotržnikov.

Kako je morala izginila iz ekonomije – in več

Tomáš Sedláček z Ekonomijo dobrega in zla pogleda v zakulisje ekonomije, človekovega samorazumevanja in medčloveških odnosov od starodavnih mitov, Svetega pisma, moderne filozofije vse do današnje finančne krize. Knjiga sodi v tradicijo renesančnih mislecev, saj avtor v njej prepleta filozofsko, teološko, antropološko, umetniško misel z razlago ekonomskih idej.

Gospodarska rast je fetiš

Tomaš Sedlaček je bil pri štirindvajsetih letih že svetovalec češkega predsednika Vaclava Havla, kasneje je še sodeloval s češko vlado ter postal uveljavljen mednarodni ekonomist in priljubljen medijski obraz. Njegova knjiga Ekonomija dobrega in zla je postala mednarodni hit. Danes je pri 37 letih njegov CV dolg že približno toliko kot kak roman. Njegov pogled na svet pa osnovan na tako nevsakdanjih, a dobro zakoličenih tezah, da bi vsaka institucionalna scenografija za intervju bila povsem odveč.

T. Porčnik, Reporter: Rusija na razpotju

Čeprav ne živimo v Rusiji, na svoji koži vedno bolj občutimo posledice napetosti v Ukrajini, čemur so sledile sankcije med Rusijo in Zahodom in sedaj ruska gospodarska kriza. Po ruski enostranski priključitvi Krima marca letos … Beri dalje